Vinogradništvo

Nasveti za varstvo in pridelavo vinske trte

2017

Prestrukturiranje vinogradniških površin 2016-2017 (10.10.2016)
Dozorevanje grozdja 2016

Dozorevanje grozdja 2015

09.06.2014 - Izjava o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin

26.8.2013 - Smernice predelave grozdja letnika 2013

Specialistka za vinogradništvo

Mojca Mavrič Štrukelj, univ. dipl.inž.agr.

Naslov: Pri hrastu 18 5000 Nova Gorica, Telefon: +386 5 3351210, Fax: +386 5 3351260, e-mail: mojca.mavricstrukelj@go.kgzs.si, uradne ure: ponedeljek: 8.00 – 12.00

Območje delovanja:

Območje Primorske s poudarkom na delu v vinorodnih okoliših Goriška Brda in Vipavska dolina

Specialistka za vinogradništvo

Majda Brdnik, univ. dipl.inž.agr.

Naslov: Sejmiška 1a 6240 Sežana, Telefon: +386 5 7312856, Fax: +386 5 7313445, e-mail: majda.brdnik@go.kgzs.si, uradne ure: ponedeljek: 8.00 – 10.00,

uradne ure na KSS Koper, Ulica 15. maja 17, Koper: sreda od 8.00 - 10.00

Območje delovanja:

Območje Primorske s poudarkom na delu v vinorodnih okoliših Kras in Slovenska Istra

Dejavnosti:

Svetovanje vinogradnikom

strokovni vinogradniški nasveti
nasveti pri investicijah – prestrukturiranje vinogradov, obnova vinogradov
spremljanje in razlaga javnih razpisov
pomoč pri pridobivanju podpore za prestrukturiranje vinogradov
strokovni članki in prispevki Izobraževanje
predavanja, tečaji in terenski prikazi
organizacija predavanj, seminarjev, strokovnih ekskurzij, srečanj in prireditev Delo na projektih
sodelovanje pri različnih slovenskih in mednarodnih projektih Koordinacija dela kmetijskih svetovalcev, ki imajo na svojem terenu vinogradništvo
kolegiji, obveščanje, uredbe, novostih Ocenjevanje vina
strokovna vinarska komisija na KGZ Nova Gorica
sodelovanje na lokalnih ocenjevanjih, nasveti pridelovalcem Sodelovanje s strokovnimi institucijami in delo v različnih strokovnih komisijah

Vinorodna dežela Primorska

Vinorodna dežela Primorska leži v zahodnem delu Slovenije in obsega Vipavsko dolino, Goriška brda, Kras ter slovensko Istro. Na jugu sega do Jadranskega morja, na zahodu meji na Italijo, na severu pa se razteza do alpskega predgorja. Glavna značilnost območja je mediteransko podnebje z veliko sonca in toplimi, tudi vročimi dnevi ter sorazmerno veliko padavinami. Vpliv morja, čeprav ga vidimo le v Istri, čutimo prav v vseh štirih okoliših.

Na Primorskem vinogradniki skrbno obdelujejo skoraj 7.000 ha vinogradov, kar je 40% vseh slovenskih vinogradov in pridelajo skoraj polovico slovenskega grozdja in vina. Vinogradi so zasajeni s številnimi belimi in rdečimi sortami, ki jih vinarji predelajo večinoma v sortna vina, značilne pa so tudi bele zvrsti. V slovenski Istri in na Krasu je delež rdečih sort več kot 50-odstoten, v Vipavski dolini in v Brdih pa prevladujejo bele sorte vinske trte. Vinorodna dežela je glede na naravne danosti in geografsko osnovo razdeljena na štiri vinorodne okoliše:-Goriška Brda,Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra;

Goriška Brda

Goriška Brda zavzemajo močno razčlenjen, gričevnat svet nad Furlansko nižino in reko Sočo na skrajnem zahodnem robu naše dežele. Nad ozkimi dolinami se dvigajo večinoma dokaj strma pobočja grebenov, ki imajo le ponekod obliko širših, položnejših hrbtov. Griči se dvigajo do 350 m visoko in potekajo večinoma v jugozahodni smeri in skladno s položajem gričev se vinogradniki uredili številne terase in na njih zasadili večinoma vinsko trto. V Goriških brdih se 20% vinogradov razprostira na nagibih večjih od 30 % in 80 % vinogradov je terasiranih.

Priporočene sorte: rebula, zeleni sauvignon, beli pinot, sauvignon, malvazija, sivi pinot, chardonnay, merlot, cabernet sauvignon

Dovoljene sorte: rumeni muškat, prosecco, verduc, pikolit, barbera, gamay, refošk, cabernet franc, modri pinot, syrah, poljšakica, klarnica, briška glera, pokalca, pergolin

Vipavska dolina

Vipavski dolini je dala ime reka Vipava, ki v številnih slikovitih izvirih prihaja na površje v mestecu z enakim imenom. Na nepropustni podlagi je Vipava s številnimi pritoki ustvarila močno razgiban relief in številne gričke. Matična podlaga za vinograde je fliš, ki ga domačini na Vipavskem imenujejo »soudan« ali pa »opoka«. Vipavsko dolino omejujeta na severu Trnovska planota in na jugu Kras. V spodnjem delu doline so griči položnejši in večinoma nižji od 200 m, v zgornjem delu pa so bolj strmi in segajo na Vrheh tudi nad 500 m visoko. Tu je doma hladna in ostra burja, ki zapiha čez Nanos in Trnovsko planoto in je naravna posebnost teh krajev.

Priporočene sorte: rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, merlot, barbera, cabernet sauvignon

Dovoljene sorte: zeleni sauvignon, rumeni muškat, prosecco, pikolit, poljšakica, klarnica, briška glera, vitovska grganja, pergolin, modri pinot, cabernet franc, refošk, syrah

Kras

Kras je slikovita, valovita planota nad Tržaškim zalivom na nadmorski višini od 250 do 350 m. Na videz je planota zelena in marsikje že zarasla, vendar skriva v svoji notranjosti številne skale in apnenčaste sklade, ki segajo ponekod tudi do površja. Ta svet je poln kraških pojavov s številnimi vrtačami, žlebiči in podzemnimi jamami. To je svet brez površinskih voda in s skopo rdečo zemljo, ki plitvo prekriva apnenčasto podlago. Prav rdeče - rjava zemlja ali jerina ali terra rossa je dovolj, da daje osnovo za rast vinski trti, podobo številnim vinogradom in značilnost kraškim vinom.

Vinorodni podokoliš Kraška planota: Priporočeni sorti: refošk, malvazija

Dovoljene sorte: chardonnay, beli pinot, sauvignon, vitovska grganja, sivi pinot, merlot, cabernet sauvignon,

Vinorodni podokoliš Vrhe: Priporočene sorte: rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, merlot, barbera, cabernet sauvignon

Dovoljene sorte: zeleni sauvignon, rumeni muškat, prosecco, pikolit, poljšakica, klarnica, briška glera, vitovska grganja, pergolin modri pinot, cabernet franc, refošk, syrah

Posebnost: vino teran PTP – priznano tradicionalno poimenovanje

Slovenska Istra

Slovenska Istra zavzema obsežno Šavrinsko gričevje, ki se postopno vzpenja od slovenskega morja proti notranjosti. Šavrinsko gričevje se že po površinski oblikovanosti razlikuje od sosednjega kraškega sveta. Izrazita je zlasti severovzhodna meja, ki se strmo dviguje v kraško planoto. Podolgovate hrbte Šavrinskega gričevja razmejujejo številne doline in grape, ki so jih izoblikovali vodotoki. Večji del gričev je visokih 250 do 350 m, najvišji pa dosegajo nadmorsko višino od 400 do 500 m. Območje se deli na dva podokoliša : Priobalni pas, kjer si vinogradi podajajo roko z morjem in bolj strm in gričevnat podokoliš Šavrinsko gričevje. To je najtoplejši del Slovenije s submediteranskim podnebjem.

Priporočene sorte: malvazija, beli pinot, chardonnay, refošk, merlot, cabernet sauvignon

Dovoljene sorte: rumeni muškat, sivi pinot, beli pinot, sauvignon, maločrn, modri pinot, cabernet franc, syrah, gamay, cipro

Osnovni podatki

Preglednica 1: Površina vinogradov, število pridelovalcev in povprečna površina vinogradov na pridelovalca po vinorodnih okoliših in vinorodni deželi Primorska ter v Sloveniji (Vir MKGP 2007)

Preglednica 2: Pridelek grozdja v Sloveniji in na Primorskem (Vir MKGP 2007)

Na Primorskem pridelamo skoraj polovico slovenskega grozdja in vina. Na osnovi podatkov in poznavanja panoge vidimo, da je vinogradništvo na Primorskem pomembna kmetijska dejavnost. Velikokrat slišimo in preberemo mnenja, da je slovensko vinogradništvo »hobi« dejavnost, kar pa za Primorsko nikakor ne velja.

Veliko število kmetij z vinogradi nakazuje na močno razdrobljenost pridelave. Pregledali smo podatke o številu pridelovalcev in površinah vinogradov po velikostnih razredih in pripravili primerjavo v deležih.

Graf : Število pridelovalcev in delež vinogradov po velikostnih razredih po vinorodnih okoliših (Vir MKGP 2007)

Sortni sestav

Za celo Primorsko je značilen izredno pester in številčen sortni sestav. V posameznih vinorodnih okoliših Primorske se lahko sadi trideset različnih sort vinske trte. Več kot polovico vseh zasajenih trt na Primorskem predstavljajo tipične primorske sorte refošk, merlot, rebula in malvazija. Družbo tipičnim sortam delajo še tri svetovne sorte chardonnay, sauvignon in cabernet-sauvignon in vse skupaj predstavljajo glavnino pridelave. Takšno stanje pri sortah je zelo podobno stanju v marsikateri evropski vinorodni deželi, kjer se stare, domače sorte upirajo prevladi svetovnih sort in kjer so jih marsikje uspešno združili s svetovnimi sortami v zanimive zvrsti ali pa iz njih naredili vina, kot jih želijo potrošniki.

Sorte vinske trte in vina iz teh sort označujejo primorsko vinogradništvo in ga naredijo prepoznavnega in drugačnega od ostalih vinorodnih dežel. Refošk in teran na prvem mestu in za njimi rebula, merlot in malvazija so tista vina, ki določajo in tipično označujejo primorsko vinogradništvo.