Zelenjadarstvo

• Nasveti za varstvo in pridelavo vrtnin

---

• 23.11.2011 - Poročilo o ogledih na vrtnarskih kmetijah

---

PREDSTAVITEV DELA NA PODROČJU PRIDELAVE ZELENJAVE NA PRIMORSKEM

Območja

• NOVA GORICA IN VIPAVA

Pridelava zelenjave poteka v glavnem na prostem (solatnice, radiči, kapusnice, dinje in lubenice, čebula, šparglji, gomoljasta zelena, por ….na površini 225 ha. V kolobarju z zelenjavo pridelujemo še poljščine. Pridelava zelenjave v plastenjakih poteka le na cca. 2,5 ha pokritih površin. Na območju leži akumulacijsko jezero Vogršček, ki je bilo izgrajeno za namakanje 3400 ha kmetijskih obdelovalnih površin. Namakamo jih bistveno manj (le okrog 1400 ha). Možnosti za pridelavo zelenjave v plastenjakih in na prostem so na območju velike zaradi ugodnih pedoklimatskih pogojev in možnosti namakanja. V plastenjakih gojimo v glavnem plodovke v kolobarju s solatnicami in špinačo. Posebno pozornost bi bilo potrebno posvetit pridelavi v plastenjakih oziroma povečevanju površin pod plastenjaki, ker je tako planirana pridelava zelenjave tudi na manjših površinah ekonomsko zanimiva. Gojenje cvetja poteka v plastenjakih (4-4,5 ha). V glavnem vrtnarji gojijo lončnice, enoletnice, dvoletnice in trajnice ter okrasne rastline.
Na območju dela cca. 140 kmetij.

• ILIRSKA BISTRICA

Pridelava zelenjave poteka v glavnem na prostem, na 31 ha kmetijskih obdelovalnih površin. Pridelujemo v glavnem zelje za kisanje, solatnice, čebulo, šparglje, radiče, …. V plastenjakih pridelujemo le v manjšem obsegu na cca. 1 ha pokritih površin, ki služijo le za pridelavo sadik zelenjave. Gojenje cvetja pa poteka na cca. 1,5 ha plastenjakov in se postopoma povečuje. Način pridelave je ekološki in integrirani. Kmetijske obdelovalne površine obdeluje cca. 35 pridelovalcev.

• OBALNO OBMOČJE (Koper, Izola, Piran)

Kmetijskih obdelovalnih površin je sicer veliko, glede na statistične podatke, to je 658 ha. Vendar je situacija glede pridelave skromna, predvsem v zaledju občin zaradi neustrezne zemljiške strukture (majhne parcele, denacionalizacijski postopki, ni možnosti namakanja). Je pa zaledje občin primerno za razvoj ekološko pridelane hrane. Bolj intenzivna pridelava zelenjave poteka ob rekah (Rižana, Drnica, Dragonja), kjer je možno namakanje in so vzpostavljeni sistemi za namakanje. Gre za cca. 240 – 260 ha kmetijskih zemljišč. Na območju deluje 140 pridelovalcev. V plastenjakih pridelujemo plodovke v spomladanskem času, v jesensko zimskih terminih pa solatnice, motovilec, špinačo, koromač,…. Na prostem pa kapusnice in solatnice v spomladanskem in jesenskem terminu. Smiselno pa je še povečevat površine pod nizkimi tuneli in to predvsem pridelavo plodovk (bučke, jajčevec, dinje, lubenice, nizek paradižnik, papriko.

Delo se odvija tudi na projektnih nalogah, postavitvi in spremljanju preskusov na območju, organizaciji predavanj v zimskem času, prikazov, organizaciji dneva odprtih vrat v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in Srednjo kmetijsko in živilsko šolo v Novi Gorici, sodelovanju na projektih s strokovnimi delavci Biotehniške fakultete, v sodelovanju v strokovnem odboru ZIPZS-a (Združenja za integrirano pridelavo zelenjave, v sodelovanju s Fakulteto v Mariboru, v pripravi materialov za razstave in sejme (Gornja Radgona, Koper, Šempeter pri Novi Gorici,…), v pripravi člankov za strokovne revije, radio in TV kmetijske oddaje, v svetovanju v pridelavi na kmetijah..