Ribištvo

Nastanek in delovanje Pisarne za ohranitev, diverzifikacijo in razvoj morskega ribištva

Občina Izola je bila partner v Interreg III B-CADSES projektu Adri.Fish od 2003 do 2004 (vodilni partner italijanska regija Veneto, ostali parnerji: regiji Emiglia Romagna, Friulli-Venecia-Gulia in Istrska županija). Ena od podnalog projekta Adri.Fish-sonaravnega trajnostnega ribištva v severnem Jadranu- je bila ustanovitev informacijske pisarne za pomoč ribičem. Občina Izola je na koordinaciji županov decembra 2003 ostalima obalnima občinama predlagala ustanovitev skupne ribiške pisarne za razjasnitev težke situacije v ribištvu in za pomoč vsem slovenskim ribičem. Pobuda je bila sprejeta. Februarja 2004 je začela delovati Pisarna za ribištvo. Kot iniciator ideje o Pisarni za ribištvo in zaradi soudeležbe v Adri.Fish projektu je Občina Izola od samega začetka sofinancirala preko 80%, Občina Piran in Mestna Občina Koper okoli 20% stroškov delovanja Pisarne za ribištvo, podjetje Riba d.o.o. pa je brezplačno zagotavljalo prostor. Pisarna za ribištvo je decembra 2004 kot rezultat svojega delovanja v letu 2004 pripravila projektno nalogo: Predstavitev stanja v morskem ribištvu in Predlog strategije ureditve osnovnih pogojev za delovanje ribiške panoge. V nalogi ugotavlja kritično situacijo v kateri se je znašlo ribištvo, vzroke zanjo in predlaga strategijo delovanja v pomoč panogi za ureditev razmer. Od 2005 dalje je osnova za delo Pisarne za ribištvo projekt: Vzpostavitev temeljev za ohranitev, prestrukturiranje in razvoj gospodarske panoge morskega ribištva na slovenski obali v skladu s Skupno ribiško politiko (SRP) EU. Projekt v dobršnem delu pomaga pri procesu ureditve razmer v ribištvu v skladu s Skupno ribiško politiko EU (SRP) preko delovanja Pisarne za ribištvo kot iniciacijskega, koordinacijskega in realizacijskega telesa za vzpostavitev primernega organiziranja ribiške panoge na slovenski obali: morskih ribičev, lokalnih skupnosti, stroke in nadzornih služb ter ustvarjanja konstruktivnega dialoga socialnih partnerjev s pristojnim upravnim organom t.j. Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Decembra 2005 je bilo stanje v ribištvu predstavljeno tudi EU komisarju za ribištvo g. Joe Borgu, na njegovem obisku v Sloveniji. Seznanil se je z utemeljenostjo navedb sektorja in poudaril, da je večina problemov vezana na nacionalno ureditev. Obljubil nam je pomoč pri ureditvi dostopa slovenskih ribičev na tržaško borzo rib. Obljubo je tudi izpolnil.

Od začetka 2006 se je končno začel ustvarjati konstruktiven dialog med socialnimi partnerji in MKGP. Ribiči, obalne občine in obalni strokovnjaki so se ob pomoči Pisarne za ribištvo vključili v proces priprave osnov za ohranitev, prestrukturiranje in razvoj panoge. Imenovani so bili v delovne skupine za pripravo:

Pisarna za ribištvo je do danes v veliki meri doprinesla k temu:

Ker je bila prepoznana potreba po trajni, sistemski ureditvi nadaljnjega delovanja Pisarne za ribištvo s strani ribičev, KGZS in MKGP, je KGZS v program dela za 2007 vključila tudi specialistično svetovanje v ribištvu. Program je bil potrjen s strani MKGP in vlade RS. Od junija dalje se specialistično svetovanje v ribištvu izvaja v okviru KGZ-NG. Vsi upamo, da bo z letom 2008 to svetovanje postalo trajno.

Stanje v morskem gospodarskem ribištvu

Z osamosvojitvijo Slovenije so se za morsko gospodarsko ribištvo začeli težki časi. Izguba tradicionalnega ribolovnega območja (Hrvaške Istre, Kvarnerja in Dalmacije) je večino ribičev prisilila, da so se morali omejiti na naše nacionalno morje. Ker je bil v Jugoslaviji center ribiške stroke v Splitu in center upravljanja z ribištvom v Zagrebu, smo praktično ostali brez primernega strokovnega in upravljalskega kadra. Temu primerni so bili tudi ukrepi v ribištvu, ki niso doprinesli k primerni ureditvi panoge v novonastali situaciji. Tudi v EU je slovensko morsko gospodarsko ribištvo vstopilo nepripravljeno na Skupno ribiško politiko EU, čeprav je bila nacionalna administracija že od leta 1998 seznanjena s sistemom Skupne Ribiške Politike (SRP) EU in je bilo na podlagi pregleda usklajenosti nacionalne zakonodaje za področje ribištva z EU zakonodajo (screening) prav tako že leta 1998 pripravljeno vladno izhodišče za pogajanje z EU za področje ribištva, v katerem RSlovenija za ribištvo ni zahtevala prehodnega obdobja ali izjem, saj se je Vlada RS obvezala, da bo vse, kar je potrebo storiti za uskladitev slovenskega ribištva s SRP EU, storjeno v obdobju od 1998 do vstopa RSlovenije v EU, torej v obdobju 6 let. Nacionalna administracija je zagotovila zakonsko ureditev področja s sprejemom novega Zakona o morskem ribištvu (ULRS št. 58/2002), ki je poleg nacionalne urejenosti ribištva povzemal EU pravni red za ribištvo. Zakon je uvedel neustrezno zakonsko spremembo statusa ribičev-fizičnih oseb, v realnosti pa praktično ni zaživel, ker ni prišlo do priprave cele kopice podzakonskih izvedbenih aktov. Situacija v ribištvu se je začela premikati na bolje šele z začetkom leta 2006, ko je na pristojnem ministrstvu prišlo do spremembe in ojačanja ekipe. Mlada ekipa je začela intenzivno delati. V letu 2006 so morali pripraviti nov Zakon o morskem ribištvu (UL 115/2006), Nacionalni strateški načrt in Operativni program za razvoj ribištva 2007-2013 (le-ta je danes v pripravi). Vzpostavljen je bolj konstruktiven dialog med sektorjem, lokalnimi skupnostmi, nadzornimi službami in upravnim organom. Zaenkrat pa smo še brez primernega nacionalnega načrta upravljanja z ribištvom, promet z ribo še ni primerno urejen, ribiška pristanišča niso primerno infrastrukturno urejena, obenem pa še ni vrste potrebnih podzakonskih predpisov in nacionalnih ukrepov, ki bi primerno urejale področje. Kljub temu, da ribiči lovijo visoko kvalitetne ribiške proizvode, je potrošnja le-teh v Sloveniji izjemno nizka, večina konča na italijanskem trgu. Kar je najbolj pereče pa je, da ribiči zaradi teh neurejenosti že leta dolgo živijo dosti slabše od svojih kolegov v ostalih sredozemskih članicah EU in ne morejo dolgoročno vitalno načrtovati svojega delovanja. To je tudi razlog za zastarelo stanje ribiške flote, saj ribiči v takšnih razmerah niso mogli resneje vlagati sredstev v obnovo in izgradnjo plovil.

Pripravila Snežana Levstik, univ.dipl.inž.zoot., svetovalka specialistka za ribištvo pri KGZ-NG

Izola, julij 2007

Srečanje predstavnikov posameznih podpanog v ribištvu in Pisarne za ribištvo s komisarjem EU za ribištvo Joe Borgom in ministrom Jarcem z »ribiško ekipo« ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V petek 30.11.07 se je EU komisar za ribištvo g. Joe Borg med ostalimi srečal na delovnem sestanku tudi s predstavniki ribiškega sektorja (Bogomir Lazar-mali piranski priobalni ribič mrežar, Loredano Glavič- kot predstavnik ribolova z lebdečo kočo in predsednik odbora za ribištvo pri KGZS, Fabio Glavina- kot predstavnik ribolova z obkrožujočo mrežo-plavarico, Silvano Radin- kot predstavnik ribolova s pridneno vlečno mrežo-kočo in Snežana Levstik, svetovalko KGZS-ZavodaNG specialistko za ribištvo). Ga. Levstik je predstavila celotno današnjo situacijo in aktualno problematiko v ribištvu. Najprej se je komisarju Borgu v imenu ribičev zahvalila za pomoč pri ureditvi dostopa do tržaške borze za slovenske ribiče po prvem srečanju, ki so ga imeli decembra 2005. Danes tako vsaj del ribičev dosega za svoj ulov primeren dohodek. Vse bolj je očitno, da nacionalne borze rib ne bo. Vzpostavljen je tudi konstruktiven dialog s pristojnim ministrstvom. Nato je pojasnila, da so sami ribiči resno zaskrbljeni za svoje dolgoročno delovanje. Od vstopa v EU in Skupno ribiško politiko (dalje SRP) so pričakovali ureditev razmer v ribištvu in upali na resno pomoč sektorju. Razočarani pa so ugotovili, da je reforma SRP 2002 omejila ukrepe neposredne pomoči ribičem, ki bi bili za nas najbolj potrebni (npr. obnova in izgradnja plovil), tako, da se počutijo prikrajšani napram ribičem starih članic EU. Naraščajoče cene goriva, stroškov delovanja, zmanjševanje ulova, omejeno ribolovno območje, veliko število ribičev različnih tehnologij, neurejen nacionalni promet z ribo, ki ima za posledico nizek dohodek od ulova, pomeni, da je slovensko ribištvo verjetno v najbolj neugodnem položaju v vsej Evropi. Ribiči se praktično bojujejo za preživetje. Dodatno ključno vplivata na del slovenskega ribištva tudi dva resna problema z RHrvaško. Nepodaljšana Sporazum o Obmejnem Prometu in sodelovanju (SOPS) in Kodeks o ribolovu ter nedorečena meja na morju z RHrvaško predvsem malim priobalnim piranskim ribičem onemogočajo dostop do več kot polovice njihovega tradicionalnega ribolovnega območja že več kot tri leta, od vstopa RSlovenije v EU dalje. Po pridružitvi RSlovenije EU-ju bi morala EU z RHrvaško podpisati SOPS in Kodeks o ribolovu, vendar se to do danes ni zgodilo. Posledično ti ribiči trpijo velik izpad dohodka. Država je ribičem skušala zagotoviti začasna nadomestila za izpad dohodka, vendar to zaradi predpisov EU o državnih pomočeh naj nebi bilo možno. Pričakovana uveljavitev Zaščitene ekološke in ribolovne cone (ZERC) s strani RHrvaške s 1.1.2008 pomeni dodatno izgubo tradicionalnega ribolovnega območja v katerem največje slovensko ribiško podjetje ulovi skoraj polovico nacionalnega ulova male plave ribe. Za to podjetje predstavlja uveljavitev ZERC za članice EU pod vprašaj njegov obstoj. Pri uveljavljanju posameznih Uredb SRP se ribiči v praksi srečujejo s pomanjkljivimi tehničnimi razlagami, zato so komisarja Borga zaprosili za tehnični posvet še posebej kar se tiče t.i. »Nove Mediteranske Uredbe« (Uredba 1967/2006). Predstavniki posameznih podpanog so komisarju vsak za svoje področje še podrobneje predstavili probleme. Komisar g. Joe Borg se je v obširnem odgovoru dotaknil vseh iznesenih problemov. Razložil je, da je zaradi prelova nekaterih ribjih vrst tudi nad 70%, EU Komisija nekje morala potegniti črto in začeti z omejevanjem ribištva. To se je zgodilo leta 2002. Razume razočaranje naših ribičev a takšna je realnost. Menil je, da še vedno obstaja precej možnih ukrepov iz EU Sklada za ribištvo, ki so na razpolago (tehnične posodobitve nad krovom, zamenjava motorjev z motorji z nižjo porabo), kot skrajno sredstvo je to tudi trajna ukinitev dejavnosti. Glede naraščajočih cen goriva je razložil, da EU podpira konkurenčnost in neodvisnost delovanja gospodarstva, zato ni možno uvesti nikakršnih nadomestil, ki bi pomenila odvisnost sektorja. Le začasne krize omogočajo uveljavitev direktnih pomoči, to pa žal ni slučaj v primeru naraščanja cen goriva. Morebiti bi bilo potrebno iskati indirektne oblike pomoči kot na primer oprostilo plačila privezov za ribiške barke ali znižanja prispevkov za socialno varnost. Povedal je, da trenutno EU Komisija vodi pogovore z RFrancijo, kjer skušajo najti alternativni model pomoči sektorju glede goriva in nam priporočil, da budno spremljamo pogajanja. Če najdejo primeren model za RFrancijo, ga bo možno prenesti tudi na ostale članice EU. Kar se tiče problemov, ki jih imamo v ribištvu z RHrvaško, je povedal, da osebno še vedno verjame, da bo prišlo do ustreznega dogovora z RHrvaško glede neuveljavitve ZERC za članice EU, v primeru, da se to ne zgodi, pa je obljubil pomoč. Prav tako je obljubil, da bo podrobneje pogledal kaj je možno storiti v zvezi s SOPSom. Obljubil nam je tudi, da bodo iz EU komisije poslali nekoga s katerim bo sektor lahko razjasnili posamezne tehnične nejasnosti Uredb.

Pripravila Snežana Levstik, univ.dipl.inž.zoot., svetovalka specialistka za ribištvo pri KGZ-NG Izola, 11.12.07

Sezonska pojavnost glavnih ribjih vrst slovenskega morskega gospodarskega ribolova

Za slovensko morsko gospodarsko ribištvo je značilen sezonski ulov ribjih vrst. Ribolov se izvaja s štirimi glavnimi tipi ribolovnih orodij.

V t.i. malem ribolovu ribiči uporabljajo stoječe mreže različnih višin in velikosti oči (v odvisnosti od vrste rib, ki jih želijo ujeti), pasti in parangale. To so ribolovna orodja, ki jih ribič položi v morje in jih po določenem dvigne in iz orodij pobere ulovljene ribe, rake in mehkužce. Zaporne plavarice (t.i. plavarice) so obkroževalne mreže namenjene ribolovu malih pelagičnih (t.i. mala plava riba: sardela, sardon, papalina..) in pridnenih vrst rib (t.i. bele ribe). Jata se zbere pod lučjo, s katero sveti posebno manjše plovilo, nato se jo z mrežo z glavnega plovila obkroži, zajame in izlovi. Od večnih orodij sta pri nas v uporabi dva tipa. Vlečna pridnena mreža (t.i. koča) pomeni mrežo, ki jo plovilo vleče za seboj po dnu in je namenjena ribolovu pridnenih vrst rib, rakov in mehkužcev (muškatne hobotnice oz. t.i. folpi, kalamari, sipe..). Pelagična vlečna mreža (t.i. lebdeča koča oz. volante) pomeni mrežo, ki jo pri nas vlečeta dve plovili pod gladino morja oz. v srednji globini in je namenjena ribolovu male pelagične ribe (t.i. mala plava riba).

Sezonska pojavnost glavnih ribjih vrst

Seveda bo na podlagi lastnih dolgoletnih izkušenj vsak ribič povedal nekoliko drugačno sliko ulova, ki tudi vsako sezono lahko odstopa, vendar so glavni okviri sledeči:

Mala pelagična riba t.i. mala plava riba (sardela, sardon, skuša, papalina) Ribolovna sezona se začne spomladi okoli Velike noči. Običajno marca, aprila se pojavijo prve sardele. Najprej se jih lovi z 1.5-3 m visokimi mrežami (nekje do konca maja) nato, ko se morje dovolj segreje in se sardele začnejo dvigovati od dna ter zbirati v jate, pa z 18 m visokimi mrežami, plavaricami (obkrožujoče zaporne mreže večje višine) in lebdečo kočo. Junija/julija se začne sardela mešati s sardonom. Plavarice tako običajno celo poletje lovijo sardona, ki pomeni višek sezone tega tipa ribolova. Ob polni luni danes zaradi večje jačine luči ne delajo le še 2-3 dni (včasih niso delali teden dni na mesec okoli polne lune). Ob sardonih se pojavijo tudi skuše. Jeseni-oktobra/novembra- se sardele za približno mesec dni vrnejo. Z lebdečo kočo se je sardele in sardona januarja-marca lovilo v mednarodnih vodah v višini Pule in nato konec aprila in maja v teritorialnih vodah. V zadnjih letih je prišlo do obrata, tako da se je močno povečal ulov sardona in močno zmanjšal ulov sardele, ne vemo ali gre zgolj za naravne cikle ali za kaj drugega. Za poletje 2007 pa je bil recimo značilen močno povečan ulov majhne, nedorasle sardele, tako, da upamo, da se morda ulov sardele ponovno poveča.

Pridnene vrste rib t.i. bele ribe (mol, menola, orada, brancin, ribon, ovčica, mormor, list, pasara, romb, morski pes) in ostalo Mol se običajno pojavi najprej spomladi, kakšnih 15-30 dni pred sardelo. Ribolov traja nekje do začetka julija. Lovi se ga na stoječe mreže, parangale in s kočami. Ponovno se pojavi jeseni od oktobra do januarja. Takrat je to poglavitna riba ulova s kočami. Sredi 80-tih je mol praktično izginil za 10 let, prej ga je bilo zelo veliko. Danes je ulov nekje normalen. Tik pred sardelo pojavi tudi menola, katere potrošnja je, zaradi precejšnjega števila kosti, precej upadla. S prvimi toplimi dnevi marca se ob obali pojavijo sipe ter raki in tudi kakšen jastog. Muškatne hobotnice se pojavljajo avgusta in septembra in so takrat glaven ulov koč. Jeseni se s kočami lovi tudi sipe in kalamare. Poleti se ob meji s hrvaško in Italijo pojavijo morski psi, ki jih imenujemo tudi morska divjad (sem spada še romb,). Junija se pridejo drstit blizu obale. Zadnja leta se v bližini obale v odvisnosti od temperature vode junija, julija in avgusta pojavlja cvetenje alg oz. t.i. sluzenje morja. Tako ribiči okoli vzhoda sonca hodijo polagat mreže, ki jih nato čez dve tri ure dvignejo. Za stoječe mreže se začne glavna sezona nekje po 15 avgustu oz. začetek septembra z ribolovom na orade, mormore in ovčice. Čista orada se pojavlja do srede oktobra. V 2006 se je pojavila le za 14 dni. Lovi se jo blizu obale. Takoj po oradi bi se moral začeti pojavljati brancin. Običajno se ga je lovilo 14 dni pred in 14 dni po 1. novembru. V zadnjih letih je novembra običajna močna topla burja in šele po njej se blizu obale pojavi brancin. Zadnjih 6-7 let se pojavlja tudi na 2-3 miljah od obale. Od jeseni do januarja je glavna sezona ribolova s stoječimi mrežami in kočami na liste in pasare ter pasarine (t.i. nepravi list). Liste se je običajno začelo loviti septembra, zadnja leta pa šele novembra. V Jugoslaviji se je novembra decembra liste lovilo vzdolž Istre v okolici Novigrada in januarja med Rovinjem in Pulo. Decembra so listi postopoma vse manjši nato okoli novega leta izginejo. Ko list izginja se začenja decembra pojavljati pasara in pasarin t.i. nepravi list ali list za reveže, ribolov traja do januarja. Istočasno z listi se pojavijo tudi rombi, izginjajo pa, ko začnejo izginjati pasare. Ciplji naj bi se začeli zbirati v jate novembra/decembra, ko voda zahladi. Zadnji dve sezoni pravega ulova cipljev ni bilo. Februar je praktično mrtev mesec za ribolov.

Pripravila Snežana Levstik, univ.dipl.inž.zoot., svetovalka specialistka za ribištvo pri KGZ-NG

Izola, 16.1.2008

Prehranska vrednost rib in morskih organizmov

Raznoliko in bogato biokemično sestavo rib in drugih morskih organizmov glede na vitalne snovi (beljakovine, minerali in vitamini) lahko pripišemo bolj raznoliki prehrani kot jo imajo kopenske živali. Po svoji biokemični sestavi je riba polnovredna hrana saj vsebuje vse hranljive elemente potrebne za obstoj živih bitij. Tako bi vsakodnevna prehrana iz rib in morskih mehkužcev lahko v popolnosti zadovoljila prehranske potrebe človeka. Iz proizvodnega vidika je proizvodnja rib cenejša od proizvodnje mesa. Meso velikega števila rib (jedilni del ribe) je po svoji kemijski sestavi zelo blizu kopenskim živalim in pticam. Tako jedilni del ribe (ribje meso) vsebuje 75-80% vode, 14-28% beljakovin, 0.5-22% maščobe (ribje olje), 0.8-1.5% mineralnih snovi ter vitamine. Riba vsebuje v povprečju 78% vode, meso kopenskih živali pa 60-65%. Odstotek beljakovin pa je približno enak. Maščobe (ribje olje) v ribah najbolj nihajo, saj niso odvisne le od vrste rib temveč tudi od ostalih faktorjev (stopnja spolne zrelosti, prehrana rib, lovna sezona). Tako na primer maščobe (ribje olje) pri lososu nihajo od 0.35-15%, pri haringi od 2-22%, pri sardeli pa od 2-14%.

Beljakovine so najbolj vredna sestavina rib. Nihajo od 14-24% (pri tunu 26%). Procent je različen glede na vrsto ribe.

Tabela 1: Vsebnost beljakovin pri nekaterih ribjih vrstah (gr na 100 gr svežega ribjega mesa -brez kosti in kože):

Inčun (sardon) 22,1 Skuša 19,3 Sardela 18,0 Tun 26,6 Morski pes kostelj 23,0 Raža 19,5 Sardina (konzerva) 29,0 Cipel 18,3 Losos 18,4 Postrv 19,5 Ščuka 18,3 Smuč 18,5

Sodobna prehrana daje prednost tisti beljakovinski hrani, ki v procesu razgradnje v prebavnem traku izdvoji aminoskisline kot končni produkt razgradnje molekul beljakovin. Te aminokisline se resorbirajo preko sluznice črevesja in iz njih organizem sintetizira (izgradi) svoje lastne beljakovine.

Riba kot tudi meso kopenskih živali, jajca ter mleko vsebuje poleg ostalih t.i. esencialne aminokisline, ki so za življenje nujno potrebno, a jih človeški organizem ne more sam sintetizirati. Za normalen razvoj organizma morajo biti te aminokisline v določenih razmerjih del vsakodnevne prehrane. Lizin je kot faktor rasti izjemno pomemben in beljakovine rib so z njim najbogatejše.

Tabela 2: 100 gr beljakovin vsebuje % esencialnih aminokislin

Aminokislina goveje meso kravje mleko jajca riba bela moka Lizin 8,1 7,5 7,2 9,0 1,9 Triptofan 1,3 1,6 1,5 1,3 0,8 Arginin 8,1 4,3 6,4 7,4 3,9 Histidin 2,8 2,5 2,1 2,4 2,2

Beljakovine rib, mesa, mleka in jajc se v prvi vrsti koristijo za izgradnjo tkiv, organov, celic in za njihovo obnovo. Zato so izjemno pomembne za mlade v fazi rasti in za starejše pri obnovi organizma.

Maščobe Razlikujemo: olje v jetrih, mast s katero je impregnirano ribje meso in podkožno salo morskih sesalcev. Pridnene ribje vrste ustvarjajo velike zaloge olja v jetrih a male količine v ribjem mesu (oslič, mol, ipd). Oslič, polenovka in morski psi so največji vir za pridobivanje ribjega olja. Kar se tiče kemične sestave prevladujejo v ribjih maščobah (trigliceridih) nenasičene maščobne kisline, ki predstavljajo ¾ celote. Maščobe toplokrvnih živali vsebujejo 25-30% zasičenih maščobnih kislin, ribe pa le 10-18% od celotne količine. Razgradnja ribjih maščob v prebavnih organih, ki se vrši pod vplivom encimov nadledvične žleze, je hitrejša in lažja kot pri maščobah toplokrvnih živali. Ribje maščobe se 95% prebavijo in se enostavno resorbirajo. Sestava in medsebojno ravnotežje med rastlinskimi in ribjimi olji igrajo dominantno vlogo pri uravnavanju vsebnosti kolesterina v krvi.

Mineralne snovi v ribah so vitalnega pomena za prehrano in so v svojem delovanju povezane z beljakovinami. Ribe se posebej odlikujejo po precejšnji vsebnosti mineralnih elementov v sledeh (oligo-elementi) kot so: železo, baker, mangam, magnezij, cink in kobalt, ki so nujno potrebni biokatalizatorji. Minerali, ki se nahajajo v kosteh rib so: kalcij, fosfor in železo. Ribe so odličen vir joda, bakra in fluora. Fosfor je pomemben kot vitalen element, ki igra pomembno vlogo v metabolizmu energije, sodeluje pri uravnavanju ravnotežja krvi, v veliki meri sodeluje pri izgradnji kosti in zob. Spojine fosforja se nahajajo v mehkih tkivih: možganih, jetrih, ledvicah, srcu, mišicah itd. Kalcij v ribah ima fiziološki pomen saj sodeluje pri kontrakciji mišic in sposobnosti krvi za strjevanje.

Vitamini v ribah, školjkah, rakih in morskih algah so en največjih virov teh vitalnih elementov s katerimi človek razpolaga. Mišično tkivo nemastnih ribjih vrst ne vsebuje veliko vitamina A (npr. polenovka vsebuje le 50 IE vitamina A v 100 gr čistega mesa) za razliko od mastnih ribjih vrst (jegulja vsebuje 4500 IE vitamina A v 100 gr čistega mesa). Ribe nalagajo in ustvarjajo velike količine vitamina A in D v jetrih. Olje, ki se ekstrahira iz jeter se koristi v terapevtske namene. Ribe vsebujejo več vitamina D kot katerakoli druga hrana. Skuše vsebujejo več vitamina B kot enake količine mesa kopenskih živali. Glede na vsebnost vitamina C pa so ribe izenačene s kopenskimi živalmi. Bogata vsebnost vitamina C in vitamina B 12 je značilna za ostrige in morske alge. Posebej zanimive po svoji kemični sestavi so školjke. Prehranjujejo se prvenstveno s planktonom in tako jemljejo hrano iz primarne organske proizvodnje v morju, ki je človeku nedostopna. Tako je npr. ostriga po svoji kemijski sestavi zelo blizu kravjemu mleku. Jedilni del ostrige sestoji iz 82-85% vode, 7% beljakovin, 4% ogljikovih hidratov in1-2% mineralnih snovi. Ogljiko-hidrat v školjkah je glikogen (živalski škrob). Pri gojenih ostrigah ga je lahko do 10%. Ostriga vsebuje precejšne količine mineralnih snovi kot so železo, baker, mangam in jod v obliki organskih spojin, ki jih človeški organizem učinkovito absorbira. Od vitaminov najdemo v školjkah vitamine A, B, D, E in posebej visoke vsebnosti vitamina C. Jedilni del dagnje vsebuje 84 % vode, 10 % beljakovin, 4% ogljikovih hidratov in 2 % mineralnih snovi. Morski raki se odlikujejo po visoki vsebnosti beljakovin, mineralnih snovi in vitaminov.

Pripravila Snežana Levstik, univ.dipl.inž.zoot., svetovalka specialistka za ribištvo pri KGZ-NG

Izola, 22.2.2008

Stanje in pričakovanja v sektorju gospodarskega morskega ribolova od nove vlade (predstavitev za vse poslanske skupine, ki bi morebiti izkazale interes za seznanitev)

• Zamenjave zaposlenih na sektorju ribištvo MKGP pozimi 2006 in spomladi 2007 so pripeljale do ekipe s katero smo vzpostavili konstruktiven dialog. Sposobni so upoštevati sektor, poslušali argumente, intenzivno delajo in zastopajo interese ribištva napram EK. Po predsedovanju si želimo resnega ukvarjanja z ureditvijo nacionalnega ribištva. Zamenjave niso dobrodošle, bivši kader je nezaželen. • Uveljavitev neposrednega sistema oprostitve plačila trošarin za pogonsko gorivo • Uredba EK zaradi krize v sektorju nam je napisana na kožo, če bo obstajala politična volja za resnično razvojno ureditev sektorja. Priložnost, da si država po 20 letih več ali manj popolnoma neustreznega upravljanja v ribištvu opere obraz (omejitev ribištva na aktivne ribiče, nacionalna kampanja povišanja porabe rib, povezava ribič-potrošnik, dostojen umik vseh, ki si tega želijo). Za to bo potrebna vsaj sprememba ZRM2 in priprava (do dec.2008) FAS (Fleet Adaptation Sheem), ki bo omogočala koriščenje ukrepov in denarja iz EU (tokrat 95% sredstva EU). • Zagotovitev smiselnega in uspešnega črpanja ribiških sredstev EU in SLO 2007-2013 (ureditev ribiških pristanišč, investicij v ribištvo in ribogojstvo, nacionalna kampanja o ribištvu in porabi rib, ustanovitev OAS (Obalna Akcijska Skupina) ter uresničitev projektov povezave ribištva, lokalnih skupnosti in turizma • Vzpostavitev izpostave MKGP na obali, ki se bo ukvarjala izključno z nacionalnim ribištvom • Stroka na obalo in začetek resnega dela: bazične raziskave predvsem pridnenih vrst rib ob vzpostavitvi strokovnih povezav in povezav sektorja v S Jadranu oz. tržaškem zalivu (tržaški ribiči in stroka, istrski hrvaški ribiči in stroka) s ciljem vzpostavitve enakopravnega skupnega upravljanja ribolovnih virov v tržaškem zalivu

Cilj do 2013: Imeti vitalen majhen sektor, ki je razvojno, trajnostno naravnan in povezan s turizmom.

Pripravila Snežana Levstik

Izola 21.7.2008

Stališče slovenskih morskih gospodarskih ribičev glede postavitve plinskega terminala v tržaškem zalivu in poziv Vladi RS ter pristojnim organom za nemudno ukrepanje

Slovenski morski gospodarski ribiči odločno nasprotujemo postavitvi plinskega terminala v tržaškem zalivu. Malenkostne spremembe projektov tako za terminal v morju kot za terminal na kopnem ne spremenijo osnovnega dejstva: da je okolje Severnega Jadrana popolnoma neprimerno za postavitev plinskih terminalov.

To dejanje bi pomenilo »nož v hrbet« celotnemu ribištvu v Severnem Jadranu in celotni kvaliteti življenja v Severnem Jadranu.

Severni Jadran je tipično zaprto in plitko morje. Zaradi neočiščenih komunalnih in industrijskih odplak (vsa mesta in izlivi rek) je obremenitev v tem delu Jadrana izjemno visoka s škodljivimi posledicami na kvaliteto morja in morskih organizmov. Dve veliki pristanišči (Trst in Koper) predstavljata zaradi zaprtosti morja izjemno visok rizik nevarnosti onesnaževanja in ekološke nevarnosti ob morebitnem izlitju goriv. Dodatno onesnaževanje z varikino, ki naj bi se uporabljala v danes zastarelem tehnološkem postopku delovanja plinskega terminala, bi nedvomno pogubno vplivalo na kvaliteto morja in morskih organizmov posledično pa bi drastično poslabšalo kvaliteto življenja na obali in imelo poguben vpliv na turizem in ribištvo ter vzrejo morskih organizmov (marikulturo). Sama izgradnja objektov na morju bi pomenila dviganje sedimentov, ki vsebujejo težke kovine in živo srebro, posledice vgraditve teh elementov v žive organizme bi bile za zdravje potrošnikov škodljive. Ribe severnega Jadrana so danes splošno poznane in priznane prav zaradi svoje izjemno visoke kvalitete.

Slovensko morje je zaradi geografske specifike ozko omejeno na približno 6 navtičnih milj. Plovne poti in zaščitena območja še dodatno zmanjšujejo prostor za izvajanje dejavnosti gospodarskega ribištva. Vse to posledično že sedaj zelo omejuje možnosti za normalno izvajanje ribolova. Vse dodatne omejitve izvajanja ribolova zaradi varnosti delovanja plinskega terminala so nesprejemljive. Prav tako so nesprejemljive vse dodatne obremenitve tega dela Jadrana zaradi izjemno povečanega pomorskega prometa, ki bi ga plinski terminal povzročil.

Dodatna naravna omejitev ribolova je posledica plitkosti morja v Severnem Jadranu. Za Severni Jadran je tako značilna migratorna pojavnost posameznih ribjih vrst, ki je v osnovi odvisna od temperaturnih gibanj morja. Januar in februar sta posledično »mrtva meseca« za ribolov zaradi temperatur morja, ki se v tem obdobju spustijo pod 10 st. Celzija. Dodatno ohlajevanje morja, še posebej v zimskem času, bi povzročilo ekološko katastrofo za biologijo morja, kar bi bilo za panogo ribištva pogubno. Sam Severni Jadran je izjemno bogato območje za ribolovne vire, ki ga je potrebno varovati ne pa dodatno obremenjevati in nerazumno izkoriščati.

Vlado RS in pristojna ministrstva (okoljsko, kmetijsko in za zunanje zadeve) pozivamo, da naredijo vse, da se tak poseg prepreči v skladu z mednarodnimi akti in akti EU zaradi zaščite kvalitete življenja v Severnem Jadranu in ohranitve panoge morskega gospodarskega ribištva.

Vsi slovenski gospodarski ribiči

Pripravila Snežana Levstik

Izola, 26.8.2008

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki