Ekološko kmetovanje

• 07.11.2013 - Obveščam vas, da je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo dne 16.9.2013 generalno dovoljenje za uporabo neekološke krme za ekološke kmete.

---

• 03.10.2012 - Obveščam vas, da je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo generalno dovoljenje za uporabo neekološke krme za ekološke kmete.

• 30.05.2012 - Tematska številka o ekološkem kmetovanju UMNEMU KMETOVALCU

• 12.04.2012 - Prehrana govedi na ekoloških kmetijah TEHNOLOŠKA NAVODILA

---

Predpisi s področja ekološkega kmetijstva

---

Kaj je ekološko kmetovanje Več (PDF datoteka, 305kB)

Ekološka pridelava in predelava na Primorskem

Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se v zadnjem času zelo povečuje. Vzrok za to je iskati predvsem v večji osveščenosti potrošnikov, ki se odraža skozi večjo občutljivost za zdravstvena in okoljevarstvena vprašanja ter vprašanja glede zaščite živali. Prve kontrolirane ekološke kmetije so se v Sloveniji pojavile leta 1998 in od takrat njihovo število iz leta v leto narašča, saj delež ekološko obdelanih površin danes presega 4 % vseh kmetijskih površin v Sloveniji. K temu je prispevalo tudi kontinuirano spodbujanje in pospeševanje ekološkega kmetijstva s strani KGZS in finančno podporo s strani države.

Na Primorskem situacija ni nič drugačna, celo obratno. Po podatkih MKGP se v Zahodnem delu Slovenije v ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov vključuje več kmetovalcev kot na vzhodu, kar je pogojeno tudi z zelo slabimi geografskimi in klimatskimi pogoji (Kras, Cerkljansko hribovje, Tolminska,…). Najbolj podjetni kmetje namreč prav zato iščejo višjo dodano vrednost predvsem v pridelavi zdrave, ekološko pridelane hrane. Prav zaradi majhnosti in razparceliranosti kmetij, pa tudi neurejenega trga z ekološkimi živili, je na ekološki način pridelane hrane še vedno manj od povpraševanja po njej. To se kaže predvsem pri vrtninah, mleku in mlečnih izdelkih, medu in v vinogradništvu. Večja je ponudba jarčjega in govejega mesa, prodaja pa poteka večinoma neposredno do potrošnika.

Iz podatkov o kontroli ekoloških kmetij je razvidno, da dosega delež primorskih ekoloških kmetij skoraj ¼ vseh v kontrolo vključenih kmetij v Sloveniji (440 od 1876 kmetij). Po površini (skupno 9.803 ha) predstavljajo glavnino vključenih kmetijskih površin travniki, v ekološko kontrolo pa je vključenih tudi cca 200 ha njiv, 80 ha vinogradov, 70 ha sadovnjakov – večinoma visokodebelnih in 20 ha vrtnin. Od vrste živali je najbolj zastopana drobnica, v kontrolo je namreč vključenih skoraj 10.000 živali, od govedoreje pa dobrih 3.000 živali. Med ekološkimi kmeti je tudi nekaj rejcev konj, prašičev, perutnine in tudi »eksotičnih« živali kot so lame, damjaki in mufloni , škotsko govedo,…

V zadnjem času se kaže večji interes za ekološke pridelke in izdelke tudi pri organizatorjih odkupa in trgovcih, sprejemljivejša pa je tudi zakonodaja, ki se nanaša na urejenost prostorov za predelavo kmetijskih pridelkov (predelava mleka in mesa,…), kar naj bi ekološko pridelavo še dodatno spodbudilo, vendar v zahodnem delu Slovenije temu ni tako, saj ob koncu subvencijske kampanije ugotavljamo, da se na novo za ekološko kmetovanje ni odločil skoraj noben kmetovalec, hkrati pa jih je zelo malo prestopilo v nov KOP program, kar pomeni, da bi že vključeni kmetje radi iz ekološkega kmetovanja čim prej izstopili, vendar jih še vežejo SKOP obveznosti. Novi pogoji, ki veljajo ob vstopu v nov Kmetijsko okoljski program – podukrep Ekološko kmetovanje, potencialne ekološke kmetovalce bolj strašijo, kot ne, problem pa predstavljajo tudi najete površine, ki ob sedanji subvencijski politiki, na daljši rok za najemnika niso sigurne, ob prestopu pa bistvena odstopanja od, v podukrep vključenih površin, niso mogoča in so sankcionirana. V nekaterih primerih je problematična tudi najnižja obremenitev kmetijskih površin, ki bo v letu 2010 že dosegla 0,5 GVŽ/ha, kar je za manj kvalitetne kraške pašnike previsoka. Strokovne službe so že predlagale spremembo šifre rabe na teh specifičnih površinah, kjer bi bile možne tudi nižje obremenitve, upravičenci pa bi lahko uveljavljali posebne pomoči, ki bi bile temu primerno nižje od podpor, ki veljajo za ekološko travinje.

Razlog za nezainteresiranost za ekološko kmetovanje so večkrat tudi zelo ostri pogoji, ki veljajo za ekološko pridelavo in predelavo in majhne razlike v podporah v primerjavi z ostalimi podukrepi KOP programa (npr. sonaravna reja domačih živali ali ohranjanje ekstenzivnega travinja). Na drugi strani pa, kot že poprej omenjeno, trg z ekološkimi pridelki in izdelki še ne deluje, s prodajo ekoloških pridelkov kmetje še ne dosegajo zadovoljivih prodajnih cen. V letu 2011 je po sedanjih pravilih, predvidena tudi prosta reja vseh živali na ekoloških kmetijah, vzroke pa je iskati tudi v drugih stvareh, ki so večkrat odvisni od posamezne kmetije in pogojev - tudi socialnih, ki jih te kmetije za ta način pridelave imajo.

Če hočemo v Sloveniji doseči zastavljeni cilj vključitev v ekološko kontrolo 20 % kmetijskih površin v uporabi, predvsem pa pridelati dovolj ekološke hrane za povpraševanje, ki velja za doma pridelano ekološko hrano (katera ima pri potrošnikih absolutno prednost pred uvoženo), bodo morali odgovorni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobro razmisliti o potrebnih ukrepih za spodbuditev kmetov k temu načinu pridelave, kajti ekološke zavesti je tudi pri rejcih vedno več, kar pa ne zadostuje. Pri vseh aktivnostih lahko veliko pomagajo tudi strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe.

Bogdan Črv, dipl.ing.ekon., ing.agr.