Bakterijski ožig oljk

(PDF).

Nevarna bolezen iz Amerike lahko ogrozi tudi slovensko oljkarstvo.
Previdnost pri nabavi sadik oljk iz Italije!

V provinci Lecce v pokrajini Apulija v Italiji se je na oljkah v zadnjih letih razširila nevarna bolezen bakterijski ožig oljk, ki jo povzroča karantenska bakterija Xylella fastidiosa. Bakterija je uvrščena na EPPO seznam A1, v EU pa v prilogo I.A1 Direktive 2000/29/ES. Povzročitelj izvira iz Amerike, kjer povzroča bolezni različnih lesnatih rastlin, kot je npr. Pierce-ova bolezen vinske trte (Grapevine Pierce disease).

Bakterija je bila verjetno prenesena v Evropo z rastlinami oleandra iz Kostarike. Gre za eno najhujših bolezni lesnatih rastlin, ker povzroča njihovo hiranje in propadanje. Doslej so znane 4 podvrste bakterije X. fastidiosa, ki okužujejo različne gostiteljske rastline, Bakterija je bila doslej ugotovljena na več kot 100 različnih rastlinskih vrstah. V provinci Lecce je bil ugotovljen nov različek, ki ne pripada nobeni doslej znanih podvrst. Poimenovali so ga CoDiRO. Razlikuje se tudi seznam gostiteljskih rastlin, na katerih je bil odkrit novi različek. Gostiteljske rastline: na okuženem območju v Apuliji so poleg oljk povzročitelja našli tudi na oleandru

Gostiteljske rastline: na okuženem območju v Apuliji so poleg oljk povzročitelja našli tudi na oleandru in mandljevcu, češnji, mirti, rožmarinu, navadni žuki, zimzelenu, madagaskarskem zimzelenu ter še na nekaterih drugih okrasnih in prosto rastočih rastlinah. Za zdaj je bolezen omejena na provinco Lecce, ugotovljen pa je bil tudi izbruh v provinci Brindisi. Bolezen bi se lahko z okuženim sadilnim materialom kaj kmalu razširila tudi drugam. Zato v bodoče pozivamo k posebni previdnosti pri nabavi sadilnega materiala, posebno v sosednji Italiji.

Bolezenska znamenja: Bolezenska znamenja se lahko nekoliko razlikujejo pri različnih rastlinah. Splošna bolezenska znamenja so venenje, ožigi in nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov krošnje (slika 1 in 2). To se pozneje lahko razširi na celo drevo, ki zaradi tega odmre (slika 3). Bakterije, ki živijo in se razmnožujejo v vodovodnih prevodnih tkivih (ksilemu), preprečujejo pretok vode in hranilnih snovi ter povzročajo odmiranje prevodnega tkiva (slika 4).

Možnost zamenjave: Sušenje posameznih tanjših vej je lahko tudi posledica poškodb, ki jih v začetku poletja z odlaganjem jajčec povzroča škržad Tettigetta brullei ali oljkova vejična hržica (Resseliella oleisuga). Posamezne veje se lahko sušijo zaradi poškodb, ki jih z vrtanjem rovov v stržen vej delajo gosenice modrega sitca (Zeuzera pyrina).

Širjenje bolezni: Na večje razdalje se bolezen prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom, zlasti sadikami in cepiči. Bakterijo z okuženih na zdrava drevesa prenaša navadna slinarica (Philaenus spumarius), ki je splošno razširjena in zelo pogosta tudi pri nas. Potencialni prenašalci so tudi druge žuželke, ki srkajo iz ksilema.

Gospodarska škoda: Bakterijski ožig oljk bi lahko postala ena najbolj nevarnih bolezni oljk, ki lahko ogrozi evropsko oljkarstvo. Morebitnih posledic širitve te bolezni v evropskih oljčnikih pa za zdaj še ni mogoče v celoti predvideti. Zaradi nevarnosti vnosa in širjenja so bili letos sprejeti ukrepi na ravni EU, ki jih določa izvedbeni sklep št. 2015/789/EU, ki omejuje uvoz iz tretjih držav in premeščanje iz razmejenih območij v EU za številne rastline, med katere spadajo dejanske in potencialne gostiteljske rastline bakterije X. fastidiosa. Sklep prepoveduje uvoz rastlin kavovca iz Hondurasa in Kostarike, določa pa tudi ukrepe v primeru laboratorijske potrditve bakterije. Vse države članice EU pa morajo na svojem ozemlju izvajati preiskavo za ugotavljanje njene morebitne navzočnosti.

Ukrepi:

Pri nas so za zdaj so vsi ukrepi namenjeni temu, da preprečimo vnos te nevarne bolezni v Slovenijo. Zato je pomembno, da se:

- sadilni material oljk nabavlja pri preverjenih dobaviteljih, zlasti pri uvozu iz Italije;
- spremlja zdravstveno stanje oljčnikov in v primeru sumljivih bolezenskih znamenj o tem nemudoma obvesti službo za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki bo opravila pregled in v primeru utemeljenega suma tudi odvzela vzorec za laboratorijsko preiskavo; v Kopru na tel. 05-630-40-60 in v Novi Gorici na tel. 05-335-12-22.

Pripravil:
mag. Gabrijel Seljak
Vodja Oddelka za varstvo rastlin

Koristne spletne povezave:

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovnapodrocja/zdravjerastlin/karantenskiskodljiviorganizmi/posebnonadzorovaniorganizmi/bakterijskiozigoljk/

http://www.eppo.int/QUARANTINE/special_topics/Xylella_fastidiosa/Xylella_fastidiosa.htm

http://photos.eppo.org/index.php/album/84-xylella-fastidiosa-xylefa

http://www.teatronaturale.it/strettamente-tecnico/l-arca-olearia/18008-xylella-fastidiosa-una-grave-minaccia-emergente-per-l-olivicoltura-italiana-e-mediterranea.htm

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:045:0029:0033:SL:PDF

BOLEZENSKA ZNAMENJA (slikovni material)
Vir: http://photos.eppo.org/index.php/album/84-xylella-fastidiosa-xylefa

Slika 1: Odmiranje posameznih delov krošnje oljk (Vir: EPPO)

Slika 2: Odmiranje posameznih delov krošnje oljk (Vir: EPPO)

Slika 3: Posledice okužbe v oljčniku v Italiji (Vir: EPPO)

Slika 4: Odmiranje (nekroza) prevodnega tkiva okuženih vej (Vir: EPPO)

Slika 5: Odrasla navadna slinarica (Philaenus spumarius) je potencialni naravni prenašalec bakterijskega ožiga oljk - n.v. 5,5 do 6,9 mm. (Foto: G. Seljak)

Slika 6: Značilni pljunkasti izločki ličink navadne slinarice (Foto: G. Seljak)