Marmorirana smrdljivka

MARMORIRANA SMRDLJIVKA (Halyomorpha halys)

Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) je tujerodna invazivna vrsta, ki spada v družino ščitastih stenic (Pentatomidae). Žuželka ima širok nabor gostiteljev, največ škode povzroča v sadjarstvu. Po navedbah tuje literature so med bolj prizadetimi jablane, hruške, breskve in aktinidija. Poleg sadnih vrst napada tudi poljščine zlasti sojo in koruzo ter vrtnine (fižol, paradižnik in druge vrste iz družine razhudnikovk). Stenica se pojavlja tudi na vinski trti. Škodljivi organizem domuje v državah vzhodne Azije (Japonska, Kitajska, Koreja in Tajvan). V Evropi je bila omenjena vrsta stenice prvič opažena v Švici leta 2007. Kasneje se je marmorirana smrdljivka začela pojavljati tudi v drugih državah, tako da je danes že potrjena v Avstriji, Franciji, Grčiji, Italiji, Madžarski, Romuniji in v Srbiji. Nam najbližje žarišče je v Furlaniji – Julijski krajini, kjer je škodljivec v lanskem letu povzročal škodo v nasadih jablan (Granny Smith, Pink Lady).

OPIS ŠKODLJIVCA

Telo vrste Halyomorpha halys je značilne ščitaste oblike. Odrasli osebki merijo v dolžino od 12 do 17 mm in so značilno obarvani. Na spodnjem zunanjem robu zadka ima tujerodna vrsta bel vzorec. Za škodljivca so značilne tudi bele lise na tipalkah in nogah po katerih ga prepoznamo. Prepoznavni znak je tudi odsotnost ventralnega trna na zadku po katerem se loči od drugi ščitastih stenic, ki so v našem okolju že prisotne. Ličinke merijo v dolžino od 2,4 do 12 mm. Škodljivca se pogosto zamenjuje s sorodnimi vrstami stenic kot so Rhaphigaster nebulosa in Dolycoris baccarum.

Odrasel osebek marmorirane smrdljivke. (vir:http://www.ersa.fvg.it/fitosanitaria/cimice-marmorata-asiatica-halyomorpha-halys/HH%20in%20FVG14092015.pdf; 26.8.2016)

Ličinka marmorirane smrdljivke. (vir:http://www.regione.toscana.it/documents/10180/11270546/Nota-tecnicaHalyomorpha-halys.pdf/d7d798b3-558b-431a-8241-0f7c5b1d7d6e; 26.8.2016)

SEZONSKA DINAMIKA MARMORIRANE SMRDLJIVKE

Marmorirana smrdljivka prezimi v večjih skupinah v obliki odraslega osebka. Zavetje pred zimo išče v gospodarskih kot tudi v stanovanjskih poslopjih. Pomladi se odrasli osebki selijo na pridelovalne površine. V poletnem času samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov. Posamezna samica lahko odloži do 400 jajčec v skupke. V zmernem podnebju ima škodljivec letno od enega do dva roda. Tako odrasli osebki kot nimfe povzročajo poškodbe s sesanjem na listih in plodovih. Marmorirana smrdljivka je dober letalec in lahko med iskanjem hrane preleti tudi večje razdalje.

POŠKODBE NA RASTLINAH

Do poškodb na plodovih najpogosteje pride pred tehnološko zrelostjo pridelovalnih rastlin. Prizadeti plodovi so zato deformirani. Pri zrelih plodovih se poškodbe kažejo v obliki nekrotičnega tkiva. Poleg mehanskih poškodb grozdnih jagod, omenjena vrsta tudi onesnaži grozdje s smrdljivimi izločki stenic v samem postopku predelave kar negativno vpliva na kakovost pridelanega vina.

ZATIRANJE ŠKODLJIVCA

Zaradi širokega spektra gostiteljskih rastlin in sposobnosti stenice, da preleti večje razdalje je zatiranje škodljivca z uporabo fitofarmacevtskih sredstev oteženo. Trenutno je najprimernejši ukrep za varstvo sadnih rastlin in vinske trte uporaba protiinsektnih mrež.

PRVA NAJDBA MARMNORIRANE SMRDLJIVE - Halyomorpha halys V SLOVENIJI

Od leta 2017 je marmorirana smrdljivka prisotna tudi v Sloveniji. Prvič smo jo odkrili 11. aprila 2017 na lokaciji Šempeter pri Gorici (Biotehniška šola) ter 18. aprila 2017 na parkirnem prostoru nakupovalnega središča Qulandia v Novi Gorici. V obeh primerih je šlo za najdbo posameznih primerkov stenice. Konec meseca julija smo H. halys našli v posevku soje na lokaciji Bukovica ter konec avgusta na lokacijah Kromberk in Miren, v neposredni bližini intenzivnih nasadov češenj in hrušk. Poškodb, ki bi jih marmorirana smrdljivka povzročila na plodovih gostiteljskih rastlin zaenkrat še nismo opazili. Pridelovalcem svetujemo, da ste pri izvajanju del v nasadih, vinogradih in na posevkih pozorni na pojav pisanih stenic, zlasti tistih z marmoriranim vzorcem. Prav tako bodite pozorni na prisotnost vbodov, poškodb ali deformacij plodov. V primeru najdbe sumljivih osebkov oz. poškodb na pridelku prosimo, da obvestite Službo za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
- v Novi Gorici na tel. št.(05)3351222, 3351211, 3351214
- v Kopru na tel. št. (05)6304060

UPORABLJENI VIRI

Pripravil: dr. Marko Devetak

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki