Ambrozijev lepenec

Nova Gorica, 28.08.2017

Množični pojav tujerodnega ambrozijevega lepenca
(Ophraella communa LeSage) na Goriškem


Gabrijel SELJAK, Marko DEVETAK, Mojca ROT, Ivan ŽEŽLINA, Branko CARLEVARIS

Uvod:

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je postala ena najbolj invazivnih in nadležnih tujerodnih rastlin v Evropi. Poleg tega, da je zelo nadležen plevel na kmetijskih površinah, zlasti v okopavinah, je njen cvetni prah eden najbolj alergenih. Prav zaradi teh lastnosti je v mnogih evropskih državah obvezno zatiranje tega plevela tudi zakonsko regulirano. V Sloveniji to ureja 'Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia' (Ur. l. RS št. 63/10). Pelinolistna ambrozija ima zaradi obilice semen izjemen razmnoževalni potencial, poleg tega pa je tudi zelo prilagodljiva in trdoživa. Izjemno dobro prenaša tudi dolgotrajnejšo sušo, ko večina drugih tekmovalnih rastlin usahne. Njeno zatiranje je zato zahtevno in pogosto le deloma uspešno tudi z uporabo namenskih herbicidov. V Avstraliji in na Kitajskem se je dolgoročno najbolj obneslo klasično biotično zatiranje z vnosom tujerodnih žuželk z območij naravnega areala pelinolistne ambrozije. Pri tem sta najbolj uspešni dve vrsti, zavijač Epiblema strenuana(Walker) (Lepidoptera: Tortricidae) in hrošček Ophraella communa LeSage (Coleoptera: Chrysomelidae). Slednji naj bi med znanimi biotičnimi agensi pri zatiranju ambrozije dosegel najboljšo učinkovitost (Kiss, 2007). Bosio in sod. poročajo še o dveh vrstah hroščev iz družine lepenjcev, ki lahko zatirata ambrozijo, in sicer Ophraella slobodkini Futuyma ter Zygogramma suturalis Fabricius. Leta 2013 so prvič zaznali množični pojav hroščka Ophraella communa v južni Švici (Ticino) in Severni Italiji (Lombardija) (Boriani in sod., 2013; Müller-Schärer in sod., 2014). Ni pojasnjeno, kako je bila vrsta tja zanesena, najbrž pa je šlo za namerni vnos. Vrsta se je nato hitro širila po Severni Italiji in se od tam očitno razširila tudi na Goriško, kjer smo ga prvič zaznali v začetku avgusta 2017. Na podlagi obsega napadenega območja, gostote populacije in stopnje poškodovanosti pelinolistne ambrozije sklepamo, da se je ambrozijev lepenec na to območje razširil že vsaj eno ali dve leti prej. O tem pričajo tudi izjave nekaterih ljudi, ki da so močnejše poškodbe rastlin pelinolistne ambrozije opazili že v l. 2016. Dejanski obseg razširjenosti pri nas še ugotavljamo, zagotovo pa se bo ta stalno povečeval, saj je hrošček dober letalec. Za zdaj je njegova navzočnost znana v spodnji Vipavski dolini in v dolini Raše na Krasu (Slika 10).

Posledice namnožitve ambrozijevega lepenca so ponekod zelo očitne. Manjše napadene rastline večinoma usahnejo še preden cvetijo in semenijo, ker ličinke požrejo vse liste, cele ostanejo le debelejše žile. Če so napadene že večje rastline, te navadno še živijo, a se socvetja zaradi uničenega listja ne razvijejo ali pa le v zelo okrnjenem obsegu. Pri manjšem napadu rastline vseeno cvetijo in semenijo, a v zmanjšanem obsegu. Na podlagi prvih opazovanj se zdi, da je to daleč najbolj učinkovit način za zatiranje pelinolistne ambrozije.

Podatki o organizmu:

Sistematika:

Vrsta: Ophraella communa LeSage

Uvrstitev v sistemu: Insecta,Coleoptera, Chrysomelidae - lepenci

Slovensko ime (predlog): ambrozijev lepenec, ambrozijev objedač (?), ambrozijin hrošč

Angleško: ragweed leaf beetle

Opis:

Imago: (Slika 1, Slika 2): Hroščki so 3,5 – 4,3 mm, samci so nekoliko manjši (3,5 - 4,0 mm) kot samice (3,9 - 4,3 mm). Glava, oprsje in pokrovke so rumenkaste do bledo rjavkaste. Na temenu glave je podolžna temno rjava lisa. Na predprsju so tri podolžne rjave lise. Pokrovke so raztreseno vdrto pikčaste in s podolžnimi temno rjavimi progami, ki so izrazitejše pri samicah, medtem ko so lahko nekateri samci tudi povsem brez temnejših prog.

Ličinka:(Slika 3, Slika 4) je vretenasto valjasta, razločno segmentirana, rumeno sivkasta do rumenkasta, po bokih poteka po vsaki strani prekinjena rjava proga. Noge so črne. Telo je pokrito s številnimi raztresenimi dlačicami, ki so na vrhu betičasto razširjene. Razvoj poteka prek treh razvojnih stopenj ličinke v 9 do 12 dneh.

Buba: (Slika 5) široko jajčasta zaprta v značilen zapredek (kokon) iz rjavkastih vlaken.

Jajčece: (Slika 5, Slika 6) oranžno rumeno, jajčaste oblike s kratko zoženim zgornjim delom; odložena v skupinah po nekaj deset skupaj, navadno na zgornjo stran listov. Ličinka se iz jajčeca razvije v petih dneh.

Bionomija:

Vrsta prezimuje kot odrasla žuželka (imago). Po podatkih iz literature razvije hrošček eno do tri rodove na leto, na južnem Kitajskem tudi do šest (Bosio in sod., 2014; Chen in sod., 2013). Koliko je teh pri nas za zdaj še ne vemo. V času začetnih opazovanj smo na istih rastlinah hkrati opazovali vse razvojne stopnje, jajčeca, ličinke, bube in odrasle hroščke.

Gostiteljske rastline:

Glavni gostitelj je pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia). Občasno lahko napade tudi sončnice (Helianthus annuus), laško repo (H. tuberosus), bodiče (Xanthium spp.) in kanadsko hudoletnico (Erigeron canadensis).

Poškodbe in njihove posledice na rastline pelinolistne ambrozije (Slika 7,Slika 8, Slika 9):

Ličinke, v manjši meri tudi odrasli hrošči se prehranjujejo z listi pelinolistne ambrozije in jih pri tem obžrejo vse do debelejših listnih žil. Te se nato navadno posušijo. Manj izrazite so neposredne poškodbe še razvijajočih se socvetij, ki pa se navadno ne razvijejo ali se zalo slabo oblikujejo. Pri zelo močnem napadu cela rastlina odmre. Učinek napada je tem večji, čim zgodnejši je napad, se pravi čim mlajše so rastline. Že povsem razvite rastline lahko še vedno oblikujejo okrnjena socvetja iz zaloge hranil v steblu, vendar večinoma ne uspejo semeniti. Neposredno na steblih opaznejših poškodb zaradi prehranjevanja ličink in imagov nismo opazili.

Učinki in posledice pojava:

Biotično zatiranje pelinolistne ambrozije z ambrozijevim lepencem je dolgoročno najprimernejši in tudi najbolj učinkovit način za omejevanje njene populacij. To kažejo številne raziskave na območjih, kjer so ga za ta namen načrtno vnesli (Avstralija, Kitajska, Severna Italija) (Müller-Schärer in sod., 2014). Velik razmnoževalni potencial in veliko število rodov zagotavljata zadostno populacijo skozi celotno vegetacijsko obdobje pelinolistne ambrozije. Glede na invazivnost pelinolistne ambrozije, njenega pomena kot plevela v kmetijstvu, predvsem pa njenega vpliva na zdravje ljudi ocenjujemo pojav ambrozijevega lepenca pri nas kod dobrodošlo in bi ga morda kazalo celo načrtno razširjati tudi na druga območja Slovenije. Njegovega spontanega širjenja tudi sicer ni več mogoče preprečiti. Njegova razširitev bi morda utegnila povzročiti kakšne težave pri pridelavi sončnic, ki je tudi ena od gostiteljskih rastlin, vendar novejše študije v Kanadi in na Kitajskem kažejo, da je tveganje za sončnice razmeroma majhno, saj hroščki, ki se izležejo iz bub na sončnicah, le te večinoma zapustijo in iščejo rastline pelinolistne ambrozije (Dernovici et al., 2006; Cao et al., 2011). Škodo bi utegnil povzročiti v primerih, da je populacija v bližini ali na poljih sončnic večja od ponudbe pelinolistne ambrozije.

Uporabljeni viri

SLIKOVNA PRILOGA (foto: Gabrijel Seljak)

Slika 1: Odrasel hrošček (n.v. 3,5 - 4,3 mm) Slika 2: Hroščka pri prajenju
Slika 3: Ličinka 2. razvojne stopnje Slika 4: Ličinka 3. razvojne stopnje
Slika 5: Buba in jajčeca Slika 6: Jajčeca (zelo povečano)
Slika 7: Objedeni listi s hroščki Slika 8: Zaradi povsem uničenih listov se socvetja zalo slabo razvijejo ali propadejo še preden se odprejo
Slika 9: SG09-Napadene rastline.jpg Slika 10: SG10-Razširjenost hroščka na Primorskem.jpg

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki