Predstavitev SC Bilje

Sadjarski center Bilje je bil ustanovljen za proučevanje koščičastih sadnih vrst leta 1993. Denar za izgradnjo in delovanje je prva leta v celoti prispevalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), zadnjih nekaj let pa se za poslovanje centra namenjajo tudi lastna sredstva. Lastna sredstva pridobivamo z izvajanjem projektov, poskusov za znanega naročnika, s prodajo sadja, cepičev in drugih storitev.

Naša dejavnost vključuje:

• skrb za preskrbo drevesničarjev z izhodiščnim – matičnim materialom (cepiči)
• proučevanje sort in podlag za sadne vrste: breskev, češnja, marelica, sliva - zaradi ugodnih naravnih danosti (klima, tla) in tradicije pridelave proučujemo tudi hruške, kaki in v zadnjem času jablane
• proučevanje tehnologije pridelave koščičarjev, hrušk in jabolk
• sodelovanje z raziskovalnimi, strokovnimi inštitucijami doma in po svetu
• skrb za izobraževanje pridelovalcev, kmetijskih svetovalcev (predavanja, organizacija razstav sadja, demonstracija tehnoloških ukrepov – prikazi, obrezovanja sadnega drevja, redčenja, upogibanja vej, demonstracija sadjarske, mehanizacije in pripomočkov)

Lokacije in površine

Sadjarski center Bilje ima lastne nasade na treh lokacijah. Nekaj nasadov pa je zasnoval tudi demonstracijskega tipa (v Goriških Brdih, zgornji in spodnji Vipavski dolini ter Brkinih). Sedež Sadjarskega centra Bilje je v Biljah, kjer imamo za namene poskusništva v uporabi 6 ha zemljišč. Trenutno je z nasadi zasajenih 5 ha zemljišč, nekaj površine je proste, ki pa je namenjena kolobarjenju in bodoči zasaditvi z novimi poskusi. Ko določen poskus izvrednotimo, nasad skrčimo in zemljišče praviloma pustimo nekaj let počivati. Sajenje novih poskusov se izvaja z ozirom na usklajen vsakoleten program dela na nivoju Kmetijsko gozdarske zbornice in ostalih strokovnih inštuitucij (Biotehniške fakultete v Ljubljani, Kmetijskim inštitutom Slovenije) z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Druga lokacija, kjer imamo v uporabi približno 1 ha bruto površine, je v Stari gori in je zasajena s sortimentom 27 sort češenj. Pred kratkim smo proučevanja sort češenj in marelic ter različnih podlag za marelico na tej lokaciji zaključili. Ponovno nameravamo na tej lokaciji zasaditi nove sorte in podlage marelic.

Tretja lokacija je Vogrsko, kjer imamo trenutno zasajenih 0,9 ha matičnih nasadov koščičarjev (breskve, nektarine, češnje, višnje) in mandlja. Nasad smo postavili 2001 in deloma 2002 ter služi za preskrbo drevesničarjev z izhodiščnim materialom (cepiči).

Kadrovska zasedba

Trenutno so v Sadjarskem centru štirje stalno zaposleni delavci (vodja centra, tehnolog, sadjar in sadjar/traktorist.), ob konicah dela pa najamemo sezonsko delovno silo prek podjemnih pogodb in mladinskega servisa. V naših nasadih je do sedaj opravljalo obvezno študijsko prakso veliko študentov Biotehniške fakultete, od katerih je večina pripravila tudi diplomska dela. Tako je z rezultati poskusov v Sadjarskem centru Bilje diplomiralo 25 študentov, poskusi so bili osnova tudi štirim doktorskim disertacijam.

Opravljeno delo na področju raziskav

Proučevanje sort (introdukcija I.faze)

• 132 sort breskev in nektarin
• 55 sort češenj
• 36 sort sliv in češpelj
• 31 sort marelic
• 12 sort hrušk
• 18 sort kakija

Sodelovanje na 3 revizijah sadnega izbora (1994, 1998, 2002) s priporočili za posodabljanje le-tega na osnovi rezultatov proučevanja novih sort.

Proučevanje podlag

• šibke podlage za češnjo (10 podlag)
• podlage za marelico (7 podlag)
• podlage za breskev (4 podlage)
• podlage za breskev (13 podlag), ugotavljanje primernosti za utrujena tla

Tehnološki poskusi na breskvah

•  poskus z različnimi načini namakanja in zaščite proti spomladanski pozebi
• fertiirigacija
• razne gojitvene oblike
• uporaba različnih organsko-mineralnih gnojil
• vstop v rodnost ob uporabi različnega sadilnega materiala

Demonstracijski nasadi

Na lokacijah, kjer se že tradicionalno pridelujejo sadne vrste:

• češenj (Goriška Brda)
• marelic (Goriška Brda, Vipavska dolina)
• sliv (Brkini, Vipavska dolina)

z namenom, da preiskušamo novejše sorte in jih približamo neposrednim pridelovalcem.

Introdukcija II. faze

• jablane - tehnologija pridelave dveh gojitvenih oblik ob izvajanju vseh agrotehničnih ukrepov (zgodnje in pozne sorte, odbrane iz introdukcije I.faze)
• hruške – ugotavljanje najprimernejše gostote (tri različne gostote sajenja pri sorti ‘viljamovka’)
• češnje - ugotavljanje primerne gostote sajenja odbranih šibkih podlag iz 1. skupnega poskusa Alpe-Jadran; uporaba in nadgradnja rezultatov iz 1. poskusa
• slive - ekološka pridelava 12 lokalnih sort, odbranih prek dela na mednarodnih projektih PHARE in INTERREG III A Italija-Slovenija

Objavljeni rezultati dela

• 25 diplomskih nalog na BF-Agronomija (univerzitetni in strokovni študij)
• 4 doktorske disertacije
• številni prispevki v strokovnih revijah (revija SAD, Sodobno kmetijstvo, Frutticoltura, L’Informatore Agrario, Italus Hortus,…)
• prispevki za kmetijske oddaje na TV Primorka, Radio in televizija Koper, Slovenija
• obveščanje ostalih medijev (Radio Robin, Radio Nova, Primorske novice, …)

Aktivne udeležbe na slovenskih in mednarodnih konferencah - kongresih

• mednarodni kongres o češnji na Norveškem (Lofthus, julij, 1997)
• mednarodni kongres o breskvi v ZDA (Davis, julij, 2001)
• slovenski sadjarski posvet z mednarodno udeležbo (Krško, marec, 2004)
• mednarodni kongres o slivah in češpljah na Norveškem (Lofthus, september, 2004)
• mednarodni kongres o češnji v Turčiji (Bursa, junij, 2005).

Delo na projektih

Izvedba projekta z naslovom Raziskave na avtohtonih slovenskih sortah češenj in sliv, tolerantnih in naravno rezistentnih na gospodarsko pomembne bolezni za integrirano ali ekološko pridelovanje - PHARE v letu 2002. Interreg III A Italija-Slovenija 2000-2006 z naslovom: »Recupero e valorizzazione di varietá di fruttiferi di qualitá per un arricchimento della biodiversitá e a sostegno della frutticoltura biologica nelle aree transfrontaliere.« Delno sodelovanje pri projektu z naslovom: »Comparative study on the economic importance of applied horticultural research« oz. s kratico (Research & Development), ki so ga vodili Nizozemci v letih 2003 in 2004 (Programme 400-VI – EU-Access).

nasad češenj pokrit s polietilensko folijo proti pokanju plodov