Oddelek za živinorejo

NOVO!

PRODAJA UŠESNIH ZNAMK ZA ŽIVALI

(04.05.2015)

---

• Vabimo vas, da obiščete naš spletni portal, Wellgene.govedo.si

• Vabimo vas, da obiščete naš spletni portal, Drobnica.si

VZREJNA POSTAJA MLADIH BIKOV NOVA GORICA

1. junija 1956 je bil z odločbo Okrajne zadružne zveze Gorica ustanovljen Center za umetno osemenjevanje živine v Renčah - Žigoni 20. V juliju 1957 se je začel odvzem semena bikom namenjenim za osemenjevanje. 29. novembra 1961 so bike za osemenjevanje preselili iz Renč v Kromberk. 1964 leta se je pričelo z zamrzovanjem semena (prvi v bivši Jugoslaviji). 1971 leta je Kmetijski zavod odobril preselitev svojih bikov na Osemenjevalni center Preska. 1974 leta je Zavod pričel z zrejo mladih bikov in direktnim testom, 1983 leta je bilo zrejališče povečano in obnovljeno.

Zrejališče v Novi Gorici zreja rjave, črnobele, rdečecikaste in bike mesnih pasem za lastne potrebe Slovenije in za izvoz.

Objekt je zasnovan v obliki črke U. Zreja živali je prosta, v odprtih hlevih, kar dovoljuje relativno blaga mediteranska klima. Živali zrejamo v boksih, na nastilju, s senom in peletiranim krmilom. V objektu za zrejo telet je sprejemni boks in trije boksi - kapacitete 16 telet, kjer ostanejo teleta do teže 150 - 200 kg, nato jih prestavimo v zrejališče za bike, kjer so v boksih po 4, 3 ali 2 bika - odvisno od teže in velikosti bikov.

V zrejališču se zbirajo vsi za rejo sposobni bikci iz načrtnega parjenja v starosti 6 - 10 tednov. Tu so pod enotnimi pogoji zreje. Teleta dobijo dvakrat dnevno krmilo TL - starter (2 kg) in seno boljše kakovosti po volji. Biki dobijo dvakrat na dan krmilo TL - pit (3 kg), štirikrat na dan pa jim pokladamo seno po volji. V zimskih mesecih dobijo še koruzni drobljenec (1 kg). Zmerno intenzivna prehrana zagotavlja, da so biki v dobri plemenski kondiciji. Visoki prirasti s koncentriranimi obroki niso naš rejski cilj, saj želimo vitalne, dolgožive plemenjake z dobrim libodom.

Od 165. - 365. dneva starosti so biki v direktnem testu. Vsakih 28 dni bike tehtamo in merimo. Ob koncu testa je ocenjena prirojena zmogljivost rasti glede na lasten prirast in prirast polbratov. Takrat se ocenjujejo tudi lastnosti plodnosti.

Po končanem testu skupina strokovnjakov določi namembnost bikov na osnovi selekcijskega indeksa za prirast in mleko ter eksteriera. Biki najboljše kakovosti gredo na osemenjevalni center in so kot mladi biki vključeni v osemenjevanje (preizkus na potomcih). Biki srednje kakovosti gredo v naravni pripust, biki z napakami pa gredo v zakol.

V letih od 1974 do 1995 je bilo v zrejališče vhlevljenih 1181 bikcev, od tega 883 rjavih, 285 črnobelih, 6 rdečecikastih in 7 bikcev mesne pasme. Bikci so v tem obdobju priraščali povprečno 1038 g/dan. Pri rjavih bikcih so se povprečni prirasti gibali od 983 g/dan do 1186 g/dan.
Od 1095 bikov je bilo za Osemenjevalni center zrejenih 310 bikov ali 28%, v naravni pripust 404 in v zakol 381.

Zrejališče mladih plemenskih bikov je za rjavo pasmo, po nam dostopnih podatkih, najdlje proti jugovzhodni Evropi. S tega stališča je neprecenljive vrednosti za razvoj rjave pasme, ki ima kot kombinirana, odporna in dolgoživa pasma v težkih hribovitih predelih precejšnje prednosti pred črnobelo in lisasto pasmo. Preživetje ljudi v takih predelih pa je v veliki meri odvisno tudi od dobre govedoreje.

Umetno osemenjevanje in nato še uvedba globoko zamrznjenega semena je v govedoreji povzročila velike spremembe. Število bikov, potrebnih za razmnoževanje se je močno zmanjšalo. Vsaka napačna odločitev se pozna na velikem številu potomcev, zato se je pojavila potreba po čim natančnejšem ocenjevanju plemenske vrednosti. 29. novembra 1961 so bike za osemenjevanje preselili iz Renč v Kromberk. 1974 leta je Zavod pričel z zrejo mladih bikov in direktnim testom, 1983 leta je bilo zrejališče povečano in obnovljeno. Zrejališče v Novi Gorici zreja rjave, črnobele, rdečecikaste in bike mesnih pasem za lastne potrebe Slovenije in za izvoz. Objekt je zasnovan v obliki črke U. Zreja živali je prosta, v odprtih hlevih, kar dovoljuje relativno blaga mediteranska klima. Živali zrejamo v boksih, na nastilju, s senom in peletiranim krmilom. V objektu za zrejo telet je sprejemni boks in trije boksi - kapacitete 16 telet, kjer ostanejo teleta do teže 150 - 200 kg, nato jih prestavimo v zrejališče za bike, kjer so v boksih po 4, 3 ali 2 bika - odvisno od teže in velikosti bikov. V zrejališču se zbirajo vsi za rejo sposobni bikci iz načrtnega parjenja v starosti 6 - 10 tednov. Tu so pod enotnimi pogoji zreje. Zmerna prehrana zagotavlja, da so biki v dobri plemenski kondiciji. Visoki prirasti niso naš rejski cilj, saj želimo vitalne, dolgožive plemenjake z dobrim libidom. Od 165. - 365. dneva starosti so biki v direktnem testu. Vsakih 28 dni bike tehtamo in merimo. Ob koncu testa je ocenjena prirojena zmogljivost rasti glede na lasten prirast in prirast polbratov. Takrat se ocenjujejo tudi lastnosti plodnosti. Po končanem testu skupina strokovnjakov določi namembnost bikov na osnovi selekcijskega indeksa za prirast in mleko ter zunanjosti. Biki najboljše kakovosti gredo na osemenjevalni center in so kot mladi biki vključeni v osemenjevanje za preizkus na potomcih. Biki srednje kakovosti gredo v naravni pripust, biki z napakami pa gredo v zakol. V letih od 1974 do 1995 je bilo v zrejališče vhlevljenih 1181 bikcev, od tega 883 rjavih, 285 črnobelih, 6 rdečecikastih in 7 bikcev mesne pasme. Bikci so v tem obdobju priraščali povprečno 1038 g/dan. Pri rjavih bikcih so se povprečni prirasti gibali od 983 do 1186 g/dan.
Od 1095 bikov je bilo za Osemenjevalni center zrejenih 310 bikov ali 28%, za potrebe naravnega pripusta 404 in v zakol oddanih 381. V letočnjem letu smo ponovno začeli z vhlevljanjem bikcev mesnih pasem, charolais in limousin. Zrejališče mladih plemenskih bikov je za rjavo pasmo, po nam dostopnih podatkih, največje proti jugovzhodni Evropi. S tega stališča je neprecenljive vrednosti za razvoj rjave pasme, ki ima kot kombinirana, odporna in dolgoživa pasma v težkih hribovitih predelih precejšnje prednosti pred črnobelo in lisasto pasmo. Preživetje ljudi v takih predelih pa je v veliki meri odvisno tudi od dobre govedoreje.