KSS Koper

Kmetijska svetovalna služba Koper deluje na območju Slovenske Istre. To je območje treh obalnih občin, ki obsega skupaj 38.258 ha ozemlja: od tega zavzema največ površin Mestna občina Koper - 81%, Piran 12%, najmanša pa je občina Izola – 7 %. Območje vsake izmed občin predstavlja hkrati tudi meje za Upravne enote Koper, Izola in Piran. Območje delovanja KSS Koper sega od naravne tektonske prelomnice nad Črnim Kalom, preko Slavnika in Šavrinskega gričevja do hrvaške meje na jugu in Jadranskega morja. Severna meja območja poteka po gričevju od Socerba do Lazareta. Ravnega sveta je razmeroma malo in se pojavlja le ob najožjem obalnem pasu. Gosta vodna mreža je flišno ozemlje razrezala v številne griče in doline.

Šavrinsko gričevje pripada submediteranskemu klimatskemu pasu. Ima tipično klimo zgornjega Jadrana z delno humidno – aridnimi periodami. Glavna vetrova sta burja in jugo. Povprečna letna temperatura zraka znaša 13,6 oC, povprečna temperatura zraka v rastni dobi (od 1. apr. do 31. okt.) pa 18,4 oC. Povprečna letna količina padavin je v obsegu 1000 do 1100 mm, z opombo, da je razporeditev zelo neenakomerna in se pojavljajo sušna obdobja, zlasti v poletnih mesecih. Visoko število sončnih ur (2219 na leto) in drugi ugodni klimatski pogoji omogočajo uspevanje tudi številnih rastlinski vrst toplejših krajev, med katerimi je najpomembnejša oljka.

Glede na različne vire podatkov o kmetijskih zemljiščih (statistični popis kmetijskih gospodarstev v RS v l. 2000, digitalni ortofotoposnetki, evidence vpisa v registre trajnih nasadov) pri KSS Koper ocenjujemo, da imajo kmetovalci v uporabi naslednje kmetijske površine: vinogradi 2500 ha, oljčniki 1350 ha, intenzivni sadovnjaki 280 ha, ekstenzivni sadovnjaki 130 ha, njivske površine 1200 ha, trajni travniki in pašniki 1100 ha.; okrog 1400 ha pa je neobdelanih zemljišč – v zaraščanju.

Glede na klimatske in pedološke pogoje, lastništvo in razdrobljenost kmetijskih zemljišč ter tržne razmere se družinske kmetije ukvarjajo z različnimi kmetijskimi panogami: najbolj je razširjena rastlinska pridelava v trajnih nasadih, živinoreja in poljedelstvo pa le v manjšem obsegu. Glavna usmeritev kmetij na svetovalnem območju je vinogradništvo in s predelavo grozdja povezano vinarstvo. Za vinorodni okoliš Koper je značilna velika pestrost in raznolikost, saj se vinogradi nahajajo na ravninskih terenih in dolinah, na drugi strani pa so lokacije vinogradov na številnih pobočjih in gričevjih v zaledju. V register pridelovalcev grozdaj in vina je na treh UE vpisanih okrog 820 vinogradnikov.

Intenzivni sadovnjaki so za tržno pridelavo sadja omejeni na zemljišča, kjer so zagotovljeni vodni viri za namakanje ali pa so sortiment, podlage in vrsta sadja prilagojeni za gričevnate lege. Največ nasadov je posajenih z breskvami (106 ha), sledijo hruške (90 ha) in jablane (32 ha), ostale sadne vrste, kot so češnje, marelice, kaki, kivi, fige, pa so zastopane na manjših površinah.

Tradicionalno se kmetovalci ukvarjajo z obdelavo oljčnikov in pridelavo oljčnega olja. V zadnjih desetih letih se je letno na novo posadilo 30 do 40 ha oljčnikov, zato je veliko nasadov mladih in šele prihajajo v rodnost. Na družinskih kmetijah pomeni obdelava oljčnikov največkrat dopolnilno vrsto pridelave v kombinaciji z vinogradništvom, sadjarstvom in zelenjadarstvom.

Po ocenah KSS se pridelava zelenjave vrši na 250 ha njivskih površin, ki se nahajajo v dolinah, kjer imajo pridelovalci možnost namakanja. Zaradi neugodnih tržnih razmer manjši zelenjadarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se povečuje pridelava maloštevilnih specializiranih zelenjadarski kmetij. Vedno večji je poudarek na uvajanju sodobnih tehnologij in pridelavi v zavarovanih prostorih – plastenjakih, ki jih je že okrog 14 ha.

V zadnjih desetih letih se z živinorejo ukvarja vse manj kmetij. Za Slov. Istro je značilno upadanje števila govedi, tako da je v l. 2006 stalež živali 380 glav, ki jih redijo na 140-tih kmetijah. V naseljih v zaledju redijo govedo za meso največ za lastno porabo, tržno se ukvarjajo s prirejo mesa in mleka le na dvajsetih kmetijah. Reja drobnice je razširjena na kraških pašnikih v zaledju Kopra: na petnajstih kmetijah imajo v reji okrog 600 ovac in 170 koz.

Glede načina pridelave se vse bolj uveljavlja integrirana rastlinska pridelava, ekološko kmetovanje in sonaravna reja živali. Zaradi bližine večjih urbanih središč in obalnega turizma je zanimiva možnost za razvoj dopolnilnih dejavnosti in raznih oblik podeželskega turizma. Slikovitost in neokrnjenost istrske krajine, tipična vaška arhitektura in bogata kulinarika to nedvomno omogočajo. V zadnjih letih se je izredno povečalo število družabnih srečanj, kulturnih dogajanj in oživljanje kmečkih praznikov.

Zaposleni:

Elizabeta Bonin,univ.dipl.inž.agr. - vodja izpostave; uradne ure: ponedeljek/sreda/petek od 8h do 10h, 05/6304062, 051/683365; elizabeta.bonin@go.kgzs.si

Davor Mrzlič,univ.dipl.inž.agr. - uradne ure: ponedeljek/sreda/petek od 8h do 10h; 05/6304061; davor.mrzlic@go.kgzs.si

Janko Brajnik,univ.dipl.inž.agr. - uradne ure: ponedeljek/sreda/petek od 8h do 10h; 05/6304061; janko.brajnik@go.kgzs.si

Jana Bolčič,univ.dipl.inž.agr. - specialistka za zelenjadarstvo; uradne ure: ponedeljek/sreda od 8h do 10h; 05/6310479, 031/323189, jana.bolcic@go.kgzs.si

Irena Vrhovnik,univ.dipl.inž.agr. - specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo; uradne ure: ponedeljek/sreda od 8h do 10h; 05/6310478, 031/323190; irena.vrhovnik@go.kgzs.si

Miran sotlar,univ.dipl.inž.agr. - specialist za agrarno ekonomiko; uradne ure: ponedeljek/sreda od 8h do 10h; 05/6310480, 031/665965; miran.sotlar@go.kgzs.si

Snežana Levstik,univ.dipl.inž.zoot. - specialistka za ribištvo; uradne ure: ponedeljek/sreda/petek od 8h do 12h; 05/6400162, 041/772615; sneza.levstik@go.kgzs.si