Pridelovanje solate

PRIDELOVANJE SOLATE – Lactuca sativa L.

1. Uvod, rastne razmere

Solata spada v družino Asteraceae. Botanično jih razdelimo na: mehkolistne solate, krhkolistne solate in berivke. Sortiment solat je izredno pester. Solata razvije glavno korenino do 30 cm globine, na kratkem steblu (2 – 5 cm) razvije liste, ki se odvisno od sorte, oblikujejo v glavo ali pa v rozeto. Berivke pa oblikujejo rozeto.

Optimalna temperatura za vznik semena je med 15 in 18 °C, pri nižjih temperaturah traja vznik dalj časa. Minimalna temperatura za rast solate je 5 °C, pri -2 °C pa nastopijo poškodbe na solati zaradi mraza. Optimalne nočne temperature za rast in razvoj solate so med 5 in 10 °C, dnevne pa med 15 in 30 °C. Pri visokih temperaturah solata uide v cvet, še posebno v poletnem času. V plastenjakih pridelujemo sorte solat, ki so na take razmere bolj prilagojene in brez težav dobro uspevajo pri nočni temperaturi 4 do 5 °C in pri dnevni temperaturi 12 do 15 °C.

Solata dobro uspeva v srednje težkih tleh, ki morajo biti dobro odcedna, zračna in z visoko vsebnostjo humusa v tleh. Primeren pH tal za solato je nevtralen. Zelo pomembno je upoštevati ustrezen kolobar v pridelavi solate, to je vsaj 3 – leten kolobar. Neustrezen kolobar, žal povzroča velike težave predvsem v varstvu solate, zaradi večje prisotnosti talnih gliv (Sclerotinia sclerotiorum).

2. Termini pridelave

Glede na čas pridelave in bogat sortiment solat, ki so na razpolago na tržišču, ločimo: spomladanski, poletni, jesenski in zimski termin pridelave. Ciklus pridelave solate traja od 40 - 60 dni za poletne termine pridelave solate, 50 - 60 dni za jesenske in spomladanske termine pridelave in 60 - 90 dni za zimske termine pridelave solate.

3. Priprava tal

Tla orjemo do globine 30 – 35 cm. Strojno nato pripravimo gredice, ker na ta način zagotovimo dobro odcedna tla, ki so tudi dovolj zračna in imajo dobro strukturo. Na dvignjenih gredicah solata razvije dober koreninski sistem. Na gredicah brez folije moramo z rahljanjem tal v medvrstnem in vrstnem prostoru poskrbeti, da bo konkurenčnost plevelov majhna. Na gredicah prekritih s polietilensko folijo (0,05 mm) pa zagotovimo, da so tla čista, brez plevelov. V poletnem času prekrijemo gredice z belo folijo, še bolje pa je, če uporabimo biorazgradljivo folijo, ki je okolju bolj prijazna. Po spravilu pridelka solate, biorazgradljivo folijo enostavno zadelamo v tla. Na gredicah prekritih s folijo si zagotovimo za 6 – 8 dni zgodnejše, visoke in bolj kakovostne pridelke.

4. Izbor sadik, sadike, sajenje

Seme posejemo s pomočjo sejalnice v stiroporaste plošče, ki so napolnjene s kvalitetnim substratom. V zimsko - spomladanskem času lahko sadike vzgojimo v 45 dneh, v poletno - jesenskem času pa je ta ciklus hitrejši in lahko sadike vzgojimo v 25 – 30 dneh. V času vzgoje sadik skrbimo za ustrezno temperaturo, namakanje in prehrano mladih rastlin. Zelo pomembna je faza utrjevanja sadik, še posebno to velja za spomladanski termin pridelave solate. Pri sajenju solate pa moramo biti zelo pazljivi, da sadike ne posadimo pregloboko v zemljo, ker nam lahko solata prične gniti. Semenarna Ljubljana ima bogat nabor avtohtonih, udomačenih in tradicionalnih sort solat, ki dobro uspevajo v naših klimatskih razmerah. Te sorte so tudi bolj odporne na bolezni in škodljivce in so tudi boljšega okusa.

5. Oskrba posevka (gnojenje, varstvo rastlin, obdelava tal, namakanje)

Tla pognojimo na podlagi predhodno opravljene analize tal. Glede na to, da ima solata kratek vegetacijski ciklus priporočamo gnojenje z organskimi gnojili, ker se hranila počasi sproščajo in so tako dostopna v vseh fazah razvoja solate. Z vnosom organskih gnojil v tla zagotavljamo tudi dobro strukturo tal, prisotnost humusa v tleh. V ekološki pridelavi moramo gnojiti izključno z organskimi gnojili (star hlevski gnoj, kompost, superguanoxy,…). V ekološkem kmetovanju tudi v dognojevanju z dušikom uporabimo organska gnojila (azocor). Z dušikom dognojujemo vsaj v dveh obrokih. Izredno pomemben ukrep je v času dognojevanja tudi rahljanje tal, kar vzpodbudi rast kapilar, ki so pomembne za prehod hranil preko koreninskega sistema v rastlino. V integrirani pridelavi pa običajno v osnovnem gnojenju uporabimo del mineralnih in del organskih gnojil, ki jih vnesemo na predhodno pripravljene dvignjene gredice in gnojilo plitvo zadelamo v tla. Tak, usmerjen način vnašanja gnojil na dvignjene gredice je najbolj racionalen in ekonomičen način gnojenja. Brez uporabe črne ali bele folije lahko sadimo v primeru, ko smo predhodno tla dobro očistili plevelov. Sicer sadimo na črno ali rjavo folijo, v poletnem času pa na belo folijo. Najbolj okolju prijazna pa je uporaba biorazgradljive folije (kokosova vlakna), ki nudi zaščito pred konkurenčnimi pleveli in je hkrati organski odpadek, ki ga po spravilu pridelka solate enostavno zadelamo v tla. Z uporabo folij dosegamo številne pozitivne učinke v pridelavi solate: optimalne in kakovostne pridelke, manjše so izgube vode iz tal (evapotranspiracija), ni prisotnosti plevelov, izboljša se rodovitnost tal zaradi ugodnih pogojev za večjo mikrobiološko aktivnost tal, zaradi ugodnih mikroklimatskih pogojev v tleh je razvoj koreninskega sistema in kapilar boljši, tako da so rastline bolj zdrave in manj je fizioloških težav, rastline niso v direktnem kontaktu z zemljo in je zato pobiranje solate lažje, ker so rastline bolj čiste, manjša je tudi prisotnost bolezni. V primeru, ko nimamo na razpolago podatkov iz analize tal, predvidimo gnojenje na podlagi odvzema hranil za solato. Odvzem hranil pri pridelku 10 ton solate: 32 kg N, 16 kg P₂0₅ in 70 kg K₂0. Okvirna priporočila za gnojenje solate pa so 40 ton starega hlevskega gnoja na ha ali pa 2 toni organskega gnojila v obliki pelet na ha.

Pri namakanju moramo biti pozorni, da so tla ves čas rastne dobe primerno vlažna. Solato lahko namakamo preko sistema razpršilcev, s katerimi ustvarimo fino meglo. Lahko pa poteka preko kapljičnega sistema namakanja, ki ga postavimo ob vsako posajeno vrsto solate, preden položimo folijo. Optimalno omočenost tal za rastline zagotovimo, če imamo kapljače na razdalji 20 – 25 cm.

6. Spravilo

S pobiranjem glavnatih tipov solate pričnemo, ko solate oblikujejo čvrsto in optimalno razvito glavo ter jim očistimo zunanje liste. Solato pobiramo v delu dneva, ko so temperature najnižje, v poletnem času zjutraj, ker na ta način zagotovimo kvaliteto solate. Čas od pobiranja solate do priprave za trg ne sme biti daljši od 6 ur. V hladilnici lahko shranimo solato pri 0 °C in pri relativni zračni vlagi 90 – 95 % za 10 – 15 dni. Tudi pri transportu moramo vzdrževati temperaturo med 0 in 2 °C.

7. Vsebnost hranilnih snovi v solati

V 100 g solate je 92 g vode, 1,1 g beljakovin, 0,3 g maščob, 0,6 g vlaknin, 1 mg železa, 53 mg kalcija, 25 mg fosforja, 270 mg kalija. Energijska vrednost za 100 g očiščene solate pa je le 19 kcal. Za zdrav način prehranjevanja se priporoča dnevno uživanje sveže solate.

Viri:

www.kis.si

http://ortivecivitella.jimdo.com/specie-ortive/composite/lattughe/

www.venetoagricoltura.org

Jana Bolčič, univ. dipl. inž. kmetijstva