Varstvo zelenjave

Obvestila za varstvo pri pridelavi zelenjave z dne 25. maj 2016

VARSTVO PARADIŽNIKA V ZAVAROVANIH PROSTORIH IN NA PROSTEM

Krompirjeva/paradižnikova plesen (Phytophthora infestans)

Krompirjeva/paradižnikova plesen se pri pridelavi na prostem pojavlja nekoliko kasneje ob pojavu višjih temperatur (in ob višji zračni vlažnosti). V zavarovanih prostorih (rastlinjaki, tuneli) bolezen nastopi kasneje in je zato za tak način pridelave manj problematična. Razvoj glive lahko omejimo z izborom odpornih sort, z uporabo širokega kolobarja in odstranjevanjem listov pod plodovi (ko je plod debeline oreha). Zelo pomembna je tudi medvrstna razdalja.
Pri pridelavi paradižnika na prostem se trenutno svetuje uporabo bakrovih pripravkov kot so:

Sredstvo	Odmerek	Karenca
Biotip bakrov fungicid plus	4 - 5 l/ha	14
Champion 50 WG	2,5 kg/ha	14
Kocide 2000	0,15 - 0,2 %	14
Cuproxa	4 - 5 l/ha	14

Bodite pozorni na karenco pripravkov.

VARSTVO FIŽOLA

Fižolov ožig (Colletotrichum lindemuthianum)

Fižolov ožig se pojavlja v vlažnih razmerah in prizadene zlasti nizke sorte fižola. Gliva se prenaša preko okuženega semena, micelij pa zraste spomladi, ko rastlina kali. Bolezenska znamenja v obliki rjavih obrobljenih peg so vidna že pred cvetenjem na steblih kot na listih. Poleg sredstev za varstvo rastlin moramo biti pozorni na kolobar in uporabljati razkuženo seme.
Sredstva namenjena preprečevanju razvoja fižolovega ožig:

Sredstvo	Odmerek	Karenca
Ortiva	1 - 2 l/ha	7
Switch 62,5 WG	1 kg/ha	28

Bodite pozorni na karenco pripravkov.

Fižolova rja (Uromyces appendiculatus)

Na fižolu se zlasti na vlažnih legah lahko pojavlja fižolova rja. Razvoj bolezni hitreje poteče ob visoki relativni zračni vlagi, poškodbe se vršijo predvsem na listih in strokih. Rastline so dovzetnejše za razvoj fižolove rja tudi zaradi pretiranega gnojenja z dušičnimi gnojili.
Za preprečevanje pojava in zatiranje omenjenih bolezni lahko uporabite:

Sredstvo	Odmerek	Karenca
Ortiva	1 - 2 l/ha	7
Signum	1 kg/ha	21

Bodite pozorni na karenco pripravkov.

VARSTVO GRAHA

Grahova pegavost (Ascochyta pisi)

Bolezenska znamenja grahove pegavosti se kažejo od začetka pa do konca rastne dobe v obliki rjavih okroglih peg. Rob peg je rjav in nekoliko vdrt. Ob pojavu prvih bolezenskih znamenj lahko uporabimo naslednja sredstva:

Sredstvo	Odmerek	Karenca
Ortiva	1 - 2 l/ha	7
Signum	1 kg/ha	21
Switch 62,5 WG	1 kg/ha	14

Bodite pozorni na karenco pripravkov.

VARSTVO ŠPARGLJEV

Beluševa muha (Platyparea poeciloptera)

Beluševa muha leta v času intenzivne rasti poganjkov. Škodo povzročajo ličinke, ki prodirajo v poganjke in delajo rove do korenin. Poškodovane rastline imajo nepravilno rast in se krivijo. Pojav muhe preprečimo z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi:
- izrezovanje in uničenje poškodovanih poganjkov
- v času leta muhe (zeleni šparglji) se posevke prekriva z vlakninami (folijo)
- posipanje vlažnih poganjkov z lesnim pepelom
- zatiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi dovoljeno samo po končanem spravilu posevkov
Uporabino lahko:

Sredstvo	Odmerek	Karenca
Karate Zeon 5 CS	0,15 l/ha	Zagotovljena s časom uporabe
Perfekthion	0,5 l/ha	Zagotovljena s časom uporabe

VARSTVO ČEBULNIC

Čebulna plesen (Peronospora destructor)

V primeru pojava čebulne plesni priporočamo škropljenje z enim od naslednjih fitofarmacevtskih sredstev:

Sredstvo	Odmerek ali koncentracija	Karenca
Champion 50 WG	3,5 kg/ha	14
Cuprablau - Z Ultra	1,8 kg/ha	3
Penncozeb 75 DG	2 kg/ha	28
Quadris	1 l/ha	14
Ridomil Gold MZ Pepite	2,5 - 3 kg/ha	21
Folpan 50 SC	2,4 l/ha	14
Ortiva	1 l/ha	7

Česnova rja (Puccinia allii)

V nasadih česna smo opazili pojav česnove rje, ki lahko vpliva na manjši pridelek. Priporočamo, da nasade česna pregledate in odstranite spodnje liste, če so močno okuženi. Na spodnjih listih je okužba običajno najbolj intenzivna. V večjih, strnjenih nasadih lahko za njeno zatiranje uporabimo sredstvo Ortiva v odmerku 1,0 l/ha (10 ml na 100 m²), ki ima 14 dni karence ali Luna experience v odmerku 1,0 l/ha, ki ima 7 dni karence. Možna je tudi uporaba pripravka Quadris v odmerku 1,0 l/ha, ki pa ima 14 dni karence.

VARSTVO SOLATNIC

Solatna plesen (Bremia lactucea)

Na solati se pojavlja solatna plesen. Bolezen napada zlasti mlade rastline gojene v rastlinjakih ali pod folijo. Njen pojav je značilen v pregostih in preobilno gnojenih posevkih. Za preprečevanje pojava in zatiranje solatne plesni lahko uporabite:

Sredstvo	Odmerek	Karenca
Polyram DF	1,2 kg/ha	21
Revus	0,6 l/ha	7
Pergado MZ	2 - 2,5 kg/ha	21
Gett	2 - 2,5 kg/ha	21
Previcur Energy	2,5 l/ha	21
Ridomil gold MZ Pepite	1,9 - 2,5 kg/ha	21
Enervin	2 kg/ha	7
Ortiva	1 l/ha	14
Infinito	1,6 l/ha	14

Za preprečevanje pojava bolezni je poleg škropljenja potrebno izvajati tudi druge tehnološke ukrepe kot so: redkejša setev, uravnoteženo gnojenje z dušikom, zmerno namakanje in zračenje rastlinjakov, odstranjevanje obolelih delov rastlin ter večletni kolobar.

Solatna listna uš/velika ribezova uš (Nasonovia ribisnigri)

Na določenih pridelovalnih površina se že pojavlja solatna listna uš. Škodljivec se lahko pojavlja tako v zavarovanih prostorih kot na prostem, čeprav ga pogosteje najdemo zlasti na vrtovih. Poleg solate, omenjeno listno uš najdemo tudi na ribezu, ki je njen primarni gostitelj. V primeru manjšega napada (na manjših površinah) lahko škodljivca fizično odstranjujemo iz napadenih listov, lahko pa se poslužujemo tudi z oroševanjem rastlin pred spravilom. V primeru hujšega napada in predvsem na večjih površinah je dovoljena uporaba fitofarmacevtskega sredsteva Naturalis v odmerku 1 l/ha. Karenca ni potrebna. Napad škodljivca zmanjšamo tudi z ustreznim kolobarjem in uravnoteženim gnojenjem z dušičnimi gnojili.

OBVESTILO O VARSTVU PETERŠILJA IN ZELENE

Zelenina muha

Pridelovalce zelene in peteršilja obveščamo, da smo na območju Primorske opazili prisotnost zelenine muhe (Philophylla heraclei). Ličinke (žerke) muhe povzročajo poškodbe v obliki minic na listih zelene in peteršilja. Na peteršilju za pridelavo korena lahko proti škodljivki ukrepamo s sredstvom Perfekthion v odmerku 0,6 l/ha, dovoljeni sta dve tretiranji, karenca znaša 35 dni. Za uporabo na zeleni pri nas ni registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva.
Pazite na karenco uporabljenih sredstev!

OBVESTILA O UKREPIH PRI SAJENJU PLODOVK

Kolobarjenje
Smiselno in časovno zaporedje gojenja vrtnin na prostem in zavarovanem prostoru je zelo pomemben ukrep pri pridelavi vrtnin in med drugim v veliki meri vpliva na morebitne kasnejše težave pri varstvu vrtnin pred boleznimi in škodljivci.

Paradižnik razvije globok koreninski sistem. Zelo sta pomembna kakovost zemljišča in globoko obdelana tla. Podobno kot ostale plodovke potrebuje gnojenje z organskimi gnojili. V kolobarju lahko sledi skoraj vsem kulturam. Običajno ga sadimo za gojenimi okopavinami, razen za krompirjem in žiti. Pred sajenjem paradižnika lahko njivske površine izkoristimo za gojenje vrtnin s kratko rastno dobo ali prezimnih vrtnin (solata, špinača, motovilec, radič…). Pri nepravilnem kolobarjenju pride pogosto do pojava talnih bolezni in škodljivcev (fuzarioze, nematode, strune…). Na isto površino ga lahko sadimo vsaka tri leta. Za paradižnikom lahko sejemo žita in stročnice.

Primer kolobarja vrtnin:
1. poljina: kapusnice, plodovke in bučnice
2. poljina: solatnice in listnata zelenjava
3. poljina: stročnice, korenovke in čebulnice
4. poljina: trajnice

Pripravila: dr. Ivan Žežlina in dr. Marko Devetak