Varstvo zelenjave

Napotki za varstvo pri pridelavi zelenjave z dne 05. junij 2015

VARSTVO PETERŠILJA IN ZELENE

Pridelovalce zelene in peteršilja obveščamo, da smo na območju celotne Primorske opazili povečan ulov zelenine muhe (Philophylla heraclei) na rumenih lepljivih ploščah. Ličinke (žerke) muhe povzročajo poškodbe v obliki minic na listih zelene in peteršilja. Na peteršilju za pridelavo korena lahko proti škodljivki ukrepamo s sredstvom Perfekthion v odmerku 0,6 l/ha, dovoljeni sta dve tretiranji, karenca znaša 35 dni. Za uporabo na zeleni pri nas ni registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva.

ČESNOVA RJA

V nasadih česna smo opazili močnejši pojav česnove rje (Puccinia allii), ki lahko vpliva na manjši pridelek. Priporočamo, da nasade česna pregledate in odstranite spodnje liste, če so močno okuženi. Na spodnjih listih je okužba običajno najbolj intenzivna. V večjih, strnjenih nasadih lahko za njeno zatiranje uporabimo sredstvo Ortiva v odmerku 1,0 l/ha (10 ml na 100 m²), ki ima 14 dni karence ali Luna experience v odmerku 1,0 l/ha, ki ima 7 dni karence.

SOLATNA PLESEN

Na solati se je začela pojavljati solatna plesen. Bolezen napada zlasti mlade rastline gojene v rastlinjakih ali pod folijo. Njen pojav je značilen v pregostih in preobilno gnojenih posevkih. Za preprečevanje pojava in zatiranje solatne plesni lahko uporabite:

Sredstvo	Odmerek
Enervin	2 kg/ha
Gett	2 - 2,5 kg/ha
Infinito	1,6 l/ha
Ortiva	1 l/ha
Pergado MZ	2,5 kg/ha
Polyram DF	1,2 kg/ha
Previcur energy	2,5 l/ha
Revus	0,6 l/ha
Ridomil gold MZ pepite	1,9 - 2,5 kg/ha

Za preprečevanje pojava bolezni je poleg škropljenja potrebno izvajati tudi druge tehnološke ukrepe kot so: redkejša setev, uravnoteženo gnojenje z dušikom, zmerno namakanje in zračenje rastlinjakov, odstranjevanje obolelih delov rastlin ter kolobar. Pazite na karenco uporabljenih sredstev!

VARSTVO PRED STRUNAMI

Strune so gospodarsko pomembni talni škodljivci vrtnin Poškodujejo lahko že kaleča semena, obžirajo koreninice, zavrtajo pa se tudi v debelejše korenine in korene ter povzročajo hiranje, sušenje, lahko tudi propad rastlin. Velikost populacije strun v tleh ugotavljamo z rastlinskim vabami. V ta namen uporabljamo nakaljeno žito ali krompir. Kaleče krompirjeve gomolje prerežemo na polovico in zakopljemo v tla 5 do 10 cm globoko, na štirih mestih (razporejene na ogliščih kvadrata s stranico 0,5 - 1 m). Mesto, kjer smo zakopali gomolje označimo. Čez nekaj dni gomolje izkopljemo in preštejemo vanje zavrtane strune.
Pragovi škodljivosti oz. kritična števila za strune

Vrsta zelenjave	Povprečno število strun na m2
korenček	1 do 2
paradižnik	3
kumare	3 - 4
krompir	6

V posevkih, kjer vam strune povzročajo škodo svetujemo uporabo pripravka NATURALIS v 0,08 - 0,12 % konc. (80 - 120 ml/100 l vode) na paradižniku, papriki, jajčevcih, kumarah, bučah, bučkah, melonah, lubenicah, solati, endiviji in radiču ter v odmerku 2 - 3 l/ha pred sajenjem ali ob osipavanju krompirja in korenja. Pripravek Naturalis vsebuje entomopatogeno glivo Beauveria bassiana, ki na svetlobi hitro propade, zato je potrebno pripravek zadelati v tla. Če tla niso dovolj vlažna, je potrebno po tretiranju tla namočiti.
Številčnost strun v tleh zmanjšujemo tudi z okopavanjem in plitvo medvrstno obdelavo.

UKREPI PRI SAJENJU PLODOVK

Kolobarjenje (smiselno in časovno zaporedje gojenja vrtnin na prostem in zavarovanem prostoru) je zelo pomemben ukrep pri pridelavi vrtnin in med drugim v veliki meri vpliva na morebitne kasnejše težave pri varstvu vrtnin pred boleznimi in škodljivci.
Paradižnik razvije globok koreninski sistem. Zelo sta pomembna kakovost zemljišča in globoko obdelana tla. Podobno kot ostale plodovke potrebuje gnojenje z organskimi gnojili. V kolobarju lahko sledi skoraj vsem kulturam. Običajno ga sadimo za gojenimi okopavinami, razen za krompirjem in žiti. Pred sajenjem paradižnika lahko njivske površine izkoristimo za gojenje vrtnin s kratko rastno dobo ali prezimnih vrtnin (solata, špinača, motovilec, radič…). Pri nepravilnem kolobarjenju pride pogosto do pojava talnih bolezni in škodljivcev (fuzarioze, nematode, strune…). Na isto površino ga lahko sadimo vsaka tri leta. Za paradižnikom lahko sejemo žita in stročnice. Primer kolobarja vrtnin:
1. Poljina: kapusnice, plodovke in bučnice
2. Poljina: solatnice in listnata zelenjava
3. Poljina: stročnice, korenovke in čebulnice
4. Poljina: trajnice

Pripravil: dr. Ivan Žežlina