PRIDELAVA ČESNA

PRIDELAVA ČESNA – Allium sativum L.

Uvod

Svetovna pridelava česna predstavlja 7 milijonov ton česna na leto. Največje pridelovalke česna so Kitajska s 77 % pridelavo. Sledijo še Južna Koreja s 2% pridelavo, Indija s 4,1% pridelavo ter Indonezija in Tajlandija s 2% pridelavo česna. Evropa predstavlja 6% svetovne pridelave česna. (Vir: Food and Agricultural Organisation,.........)
V EU je vodilna Španija (31.000 ha - 200.000 ton), Francija (7.200 ha - 52.000 ton) in Italija (4.500 ha - 39.000 ton). V Italiji se ga največ pridela v naslednjih regijah: Campania, Veneto, Emilia - Romagna, Sicilija, Puglia, Abruzzo in Umbria.
Celo Italija uvaža 15.000 ton česna letno, predvsem iz Argentine in Španije. Izvaža pa približno 6.000 ton česna v Nemčijo in Avstrijo.

Tla

Priporoča se gnojenje z mineralnimi gnojili.
Primerna so bolj peščena, odcedna tla. Tudi v primeru večjih padavin se taka tla hitro odcedijo.
PH = 6,5-7,5

Temperatura

Minimalna temp. je - 10 do - 15 °C v sončnem vremenu. Optimalne temp. za rast in razvoj rastlin česna so 15 - 25 °C. Maksimalne pa 30 - 35 °C. Potrebna temperatura za vznik česna je 17 - 18 °C. Rast rastlin in listov je upočasnjena pri nočnih temperaturah, ki so višje od 16 °C in pri dolgem dnevu. Temperatura za rast čebulic je 18 - 20 °C pri dolgem dnevu. Cvetenje pa nastopi pri dolgem dnevu in temperaturah nižjih od 18 °C.
Dolgi dnevi in visoke temperature takoj po sajenju vplivajo na nastanek le enega debelega stroka.
Več manjših in deformiranih strokov pa se formira v glavici česna v primeru, ko nizkim temperaturam v času skladiščenja semena sledijo še nizke temperature in kratki dnevi v času sajenja česna.
Za začetek rasti in tvorbo čebulice potrebuje česen določeno obdobje nizkih temperatur pod 7 °C, pomembna pa je tudi dolžina dneva.
Česen najbolje uspeva, če je razlika med najnižjimi in najvišjimi dnevnimi temperaturami 6 – 7 °C.
(Vir: dr. Pablo Hirschegger in Andeja Tomšič, Semenarna Ljubljana)

Kolobar

V povprečju se priporoča vsaj 3-4 letni kolobar zato, da se izognemo preveliki razmnožitvi talnih gliv. Če ne upoštevamo kolobar se nam zelo pogosto lahko pojavi Sclerotinia sp., ki je zelo agresivna talna gliva in nam zelo hitro lahko uniči česen. Lahko se pojavi tudi Fusarium sp. ali pa celo nematode, v primeru, ko imamo zelo ozek kolobar.
Dobre rezultate lahko dosegamo, če sadimo česen po žitih, zato ker nam žita dobro prerahljajo tla in tudi dobro prečistijo tla plevelov. Podoben učinek lahko dosežemo tudi s predhodnim sajenjem križnic, kot so poletno sveže zelje, kitajsko zelje, brokoli, ohrovt, nadzemna kolerabica. Lahko pa sejemo tudi križnice za zeleni podor (bela gorjušica, krmna redkev, oljna ogrščica, rukola, ....), ki zemljo še dodatno razkužijo z glukozinolati. Glukozinolati delujejo razkužilno, ker so to žveplaste spojine, ki se sproščajo v tleh v postopku mulčenja in zadelave posušenega mulča. Največ glukozinolatov v tleh od rastlin iz družine križnic sprošča rukola.

Priprava tal

V oktobru zemljo preorjemo na 30-40 cm globine in jo pripravimo za jesensko sajenje česna. Za sajenje česna so ustrezna srednje težka tla, dobro drenažna in z nevtralnim pH. Izogibati pa se moramo sajenju v težka glinasta tla, ker v taka tla težko posadimo česen in tudi težje nam uspeva v tako težkih tleh. V težkih tleh je tudi prisotnost bolezni bolj pogosta. Izogibati se moramo tudi kislih tal (pH manj kot 5,5), ker je v takih tleh pomanjkanje kalcija (Ca) večje. Prav tako je dobro, da se izogibamo tal bogatih z organsko maso zato, ker je prisotnost gliv v takih tleh večja, prav tako pa je večja tudi vsebnost dušika, kar posledično slabo vpliva na skladiščenje pridelka česna.
Na pridelek močno vpliva tudi prisotnost soli v tleh. Česen je le srednje toleranten na prisotnost soli v tleh.

Pri
- ECe = 1,7 mS/cm – ni še vidnih negativnih posledic za česen,
- ECe = 2,7 mS/cm – pridelek česna se zmanjša za 10%,
- ECe = 4,2 mS/cm – pridelek se zmanjša za 25%,
- ECe = 6,7 mS/cm – pridelek se zmanjša za 50%,
- ECe = 11,7 mS/cm – vprašanje je, če sploh lahko kaj pridelamo.

Izbira sorte

Najbolje je, da izbiramo lokalne, odporne sorte česna, ker so se že skozi leta prilagodile na določeno pridelovalno območje. V Semenarni Ljubljana običajno lahko nabavimo Ptujski jesenski česen, Jesenski česen Anka in Ptujski spomladanski česen.
Uveljavljene so tudi nekatere francoske sorte – Sultop, ki dajejo dobre rezultate.
Zelo aromatičen je Istrski rdeč česen, s katerim lahko dosegamo dobre rezultate predvsem s sajenjem v jesenskem času. Pridelujemo ga sicer na manjših površinah v zaledju obalnih občin.
Pred sajenjem stroke česna očistimo in pripravimo za sajenje. Odberemo le zdrave, nepoškodovane stroke, ki si jih pripravimo tik pred sajenjem. V zadnjih dveh letih smo preizkušali posamezne sorte v poskusih. Zelo dobre pridelke so nam dale tudi španski sorti Garpek in Gardos.

Priprava strokov - stročkanje

Stroke si pripravimo le nekaj dni pred sajenjem. Zelo pomembno je, da je česnov kalček v fazi 75% višine stroka (to lahko preverimo na prerezu stroka) in ne več. Odberemo le debele zunanje stroke, ki so nepoškodovani, s celimi in nepretrganimi ovojnicami. Le iz debelih strokov bomo pridelali debele česnove glave.

Sajenje česna

Tla morajo biti ravna in zemlja fino pripravljena, da zagotovimo enakomerno globino za sajenje strokov. Optimalni čas za sajenje česna je 4 – 6 tednov prej, preden tla zamrznejo.
Optimalne razdalje sajenja so odvisne od sorte česna, povpraševanja na trgu in od cene sadilnega materiala. Sadimo na medvrstno razdaljo 30 - 60 cm, v vrsti pa 12-15 cm in na globino 5-6 cm ali pa celo na 7-8 cm globine, v primeru, da pričakujemo nizke zimske temperature. Najbolj idealne razdalje za sajenje so 10 cm x 10 cm. V tem primeru zagotovimo česnu dobro osvetlitev in tudi preprečimo, da plevel česen prevlada.
Okvirna poraba strokov na ha je 700-800 kg.
Priporoča se tudi valjanje posajene njive zato, da so stroki v stiku z zemljo, ker imajo edino tako dobre pogoje za rast.

Sadilniki za sajenje česna:
- traktorski priključek valjaste oblike s katerim lahko pripravimo jamice na gredici in potem ročno posadimo stroke česna,
- s sadilcem krompirja,
- 5-6 vrstni sadilec za česen,
- 4-5 ali 6 vrstni pnevmatski sadilec za česen.

Gnojenje

Potrebna je predhodna analiza tal. Vzorec naberemo s sondo 30-40 cm v globino na čim več mestih po njivi in ga nato dobro premešamo. Od premešane zemlje odvzamemo ½ kg vzorca, ki ga pripravimo za analizo.
Pri osnovni analizi dobimo rezultate za dostopni fosfor v tleh, za dostopni kalij v tleh, ph vrednost, in če želimo še organsko snov. Po želji lahko opravijo v laboratoriju v Novi Gorici še analizo na kalcij in magnezij.
Danes so na trgu na razpolago zelo dobra mineralna gnojila, bogata po vsebnosti makro in mikroelementov, ki jih rastline potrebujejo. Glede na analizo tal pa vnesemo v tla ustrezno razmerje in količino hranil.
Na trgu so dostopna tudi dušična gnojila s počasnim sproščanjem, kar je še posebno priporočljivo pri čebulnicah. Tako rastline dobijo N v manjših količinah v vseh fazah rasti.
Na prostem je dovolj, če se analizo tal opravi na vsaka 4 leta. Pred sajenjem zadelamo v tla P₂0₅ in K₂O gnojilo pa tudi lahko manjši del N - gnojila. Jesenske sorte česna dognojujemo z dušičnimi gnojili še vsaj 2x, v času čiščenja plevelov in okopavanja česna. Za spomladanske sorte česna pa je priporočljivo le 1x dognojevanje z dušičnimi gnojili.

Okvirne vrednosti hranil za pridelek 10 ton česna /ha:
75 kg/ha dušika (N), 90 kg /ha fosforja P₂0₅, 150 kg/ha kalija (K₂0). Fosfor in kalij vnesemo v tla v času priprave tal. Taka tla so optimalno preskrbljena s hranili.
V primeru pomanjkanja kalcija ali magnezija lahko česen foliarno dognojimo s specialnimi gnojili na osnovi magnezija ali kalcija. Kalcij je še posebno pomemben element v fazah debeljenja strokov.
Česen, ki je imel na razpolago dovolj kalcija ima posledično tudi boljše skladiščne sposobnosti.
Magnezij pa je nepogrešljiv element v rastlini pri procesih fotosinteze.

Namakanje

Največjo pozornost namakanju namenimo v maju in juniju, ko čebulnice potrebujejo nekoliko več vode za debeljenje čebule ali strokov. Običajno vršimo namakanje kar s pomočjo namakalnih cevi z razpršilci. Priporočljivo je namakati v dopoldanskem času, ker rastline takrat bolje izkoristijo vodo in hranila. Vsaj 3 tedne pred pobiranjem česen ne smemo namakati. Česen rabi 700 – 900 mm padavin na ha na rastno sezono.

Zdravilne učinkovine

Česen vsebuje poleg zdravilne učinkovine alicin še veliko kalija, joda, cinka, mangana, kalcija, selena, fosforja), vitamina B1, B2, C in A ter veliko žveplovih spojin.
Česen deluje antibakterijsko. Preprečuje poapnenje žil, znižuje krvni tlak, aminokisline in žveplove spojine v česnu ugodno vplivajo na zniževanje slabega holesterola (LDL) v krvi in dvigujejo dober holesterol (HDL).

Varstvo

V IPV (integrirano pridelava vrtnin) vršimo varstvo česna po naslednjih priporočilih:
- PLESEN (Peronospora destructor) lahko uporabimo ridomil gold MZ pepite (21 dni karence), champion (14 dni karence), ortiva (14 dni karence), quadris (14 dni karence).
- SIVA PLESEN (Botrytis squamosa): switch 62,5 WG (14 dni karence) ali rovral aquaflo (21 dni karence).
- RJA (Puccinia alii): quadris (14 dni karence) ali ortiva (14 dni karence).
- ČEBULNA MUHA : perfekhtion (14 dni karence). Na let muhe moramo biti pozorni od konec marca pa do maja meseca. V ekološki pridelavi za vse sesajoče škodljivce uporabljajo pripravek neemazal ali pa naturalis.
Pri varstvu čebulnic je vedno potrebno v času škropljenja dodati omočilo, da se škropivo bolje oprime listov. Listi čebulnic in kapusnic so namreč prevlečeni z voščenim poprhom in kapljice škropiva hitro odtečejo z listov.

V primeru večjih površin česna uporabimo lahko za zatiranje plevelov naslednje pripravke:
- AGIL 100 EC (56 dni karence) proti ozkolistnim plevelom, takoj po vzniku plevelov in v primeru, ko so pleveli visoki 20 cm,
- STOMP 400 SC (75 dni karence) uporabimo lahko takoj po sajenju česna proti enoletnim širokolistnim plevelom,
- ARAMO 50 (28 dni karence) pa po vzniku česna in ozkolistnih plevelov.

Pobiranje in skladiščenje česna

Določene sorte poženejo cvetno steblo. Cvetna stebla odrežemo. Vsaj tri tedne pred pobiranjem česna ne smemo namakati. Pobiramo ga v fazi, ko so 3 – 4 vršni listi še zeleni. Pobiramo ga v suhem vremenu. Shranjujemo ga v suhem, zračnem in temnem prostoru. Skladiščimo ga lahko od 4 do 6 mesecev pri 20 oC v suhem in zračnem prostoru.

KGZS - ZAVOD GO: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agronomije