Trta in suša

Datum: 22.07.2015

TRTA IN SUŠA

Vinska trta je rastlina sonca in je zmerno tolerantna na sušni stres, tako da v večini primorskih vinogradov še ni izrazitih znakov prizadetosti. To ne velja za plitvejša tla in mlade vinograde na območjih, kjer so bile padavine zelo skope – Slovenska Istra.

Dodaten velik faktor zaustavljanja rasti in normalega debeljenja grozdnij jagod, so izredno visoke temperature, ki ovirajo asimilacijo (idealna temperatura po Manaresiju za fenofazo debeljenja jagod je med 22 - 26 °C) in asimilacija v listih se veča do 30 °C pri 40 °C pa se zaustavi. Pojavljajo se ožigi (visoka temperatura in upočasnjena transpiracija – izhlapevanje vode skozi listne reže in s tem tudi lastno hlajenje rastline).

Priporočamo:

TLA
- mulčenje in pod trto odstraniti plevele z globljimi korenikami
- obdelana tla plitvo kultivirati, da se prekine pore in s tem izhlapevanje z globin

TRTA
– Razbremenitev trte s pridelkom - redčenje grozdja. Še posebej to velja za mlade trte. Ponavadi odstanimo višjeležeči grozd na mladiki.
- V primeru, da še ni bilo opravljeno prikrajševanje mladik in da je bujnost velika, se priporoča vršičkanje, da se zmanjša listna stena in s tem izhlapevanje. To opravimo previdno, ker se bodo verjetno še nadaljevale visoke temperature tudi v avgustu, da si ne zmanjšamo asimilacijske površine. Nad zadnjim grozdom naj ostane še 8- 12 listov.
- Kjer je slabša založenost tal predvsem s kalijem in na plitvejših legah se priporoča foliarno gnojenje - škropljenje na podlagi naravnih stimulatorje na osnovi aminokislin, alg in kalija. Osnovno hranilo kalij uravnava zapiranje listnih rež in je pomemben element pri premagovanju sušnega stresa. To opravimo v poznih večernih urah ali zgodaj zjutraj.

Ko se začne list trte segrevat, je že prvi znak, da rastlini primanjkuje vode. Kjer je možnost namakanja, se to priporoča. Najboljše je kapljično namakanje. Posebna oskrba z vodo pa velja v letos posajenih vinogradih.

ARSO – 21.7.2015 poroča

Razgreto ozračje stopnjuje izhlapevanje iz rastlin in površinskega sloja tal vse do 7 mm vode na dan, zaloga vode v tleh pa se hitro črpa. Vegetacijski vodni primanjkljaj, razlika med potencialno evapotranspiracijo in padavinami, je na Obali že presegel klimatološko vrednost ekstremne suše (od 1. aprila dalje je primanjkljaj 358 mm), tudi na Goriškem in v osrednji Sloveniji prehaja v zelo suho območje. Kmetijske rastline so že več dni v ponovnem sušnem stresu.

Majda Brdnik, svetovalka specialistka za vinogradništvo