PREVENTIVNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE ŠKODLJIVCEV

PREVENTIVNI UKREPI ZA OBVLADOVANJE ŠKODLJIVCEV V POLJEDELSTVU IN VRTNARSTVU

Nova Gorica, februar 2017

Za učinkovito obvladovanje škodljivcev in bolezni je potrebno dobro poznavanje njihove biologije in stalno spremljanje razmer na pridelovalnih površinah. Zato je zelo pomembno, da se poslužujemo preventivnih ukrepov s katerimi omejimo nastanek škode na pridelku. Z upoštevanjem posrednih in neposrednih (raba FFS-jev) ukrepov bomo lahko lažje zagotovili učinkovito varstvo rastlin ter omogočili pridelavo zdrave in kakovostne zelenjave ter poljščin.

Med pomembne preventivne (posredne) ukrepe s katerimi obvladujemo škodljive organizme spadajo:

• kolobar
• gnojenje
• obdelava tal
• uporaba zdravega (certificiranega) semena ali sadilnega materiala
• odstranjevanje gostiteljev bolezni (zatiranje plevelov)
• upoštevanje primerne medvrstne razdalje
• izbira ustreznega časa sajenja/spravila
• medsetve (medsaditve)
• privabilni posevki
• postopek biofumigacije (uporaba podorin)
• izbira odpornih hibridov/sort

KOLOBAR

Kolobar sodi med pomembnejše ukrepe s katerimi preprečujemo prerazmnožitev določenega škodljivega organizma. Da bi bil kolobar kar se da učinkovit je potrebno, da se ista vrtnina/poljščina vrne na zemljišče v obdobju nekaj let. Ker škodljivi organizmi v vmesnem obdobju nimajo na razpolago ustrezne hrane se njihovo število zmanjša. S kolobarjem omejujemo razvoj talnih škodljivcev kot so koreninske ogorčice in ličinke nekaterih žuželk (strune) ter zmanjšamo pojav različnih talnih gliv. Uporaba kolobarja ugodno vpliva tudi pri obvladovanju drugih škodljivih organizmov kot so listne uši in stenice. Nekatere škodljivce kot je npr. koruzni hrošč lahko omejimo le z uporabo kolobarja.

Primer kolobarja vrtnin:

1. poljina:	kapusnice, plodovke in bučnice
2. poljina:	solatnice in listnata zelenjava
3. poljina:	stročnice, korenovke in čebulnice
4. poljina:	trajnice

GNOJENJE

Uravnoteženo gnojenje ima pomemben vpliv na zdravstveno stanje rastlin. Ob primerni količini hranil rastline hitreje rastejo in bolje izrazijo sposobnost za odpornost proti različnim patogenom. Poleg fosforja, žvepla in silicija imata pomembno vlogo glede odpornosti rastlin tudi dušik in kalij. Za pridelavo nekaterih plodovk (paradižnik) je izjemnega pomena tudi kalcij.

Uporaba organskih gnojil kot so hlevski gnoj, kompost ali rastlin za zeleno gnojenje (podorin) izboljša mikrobiološke razmere tal in povečuje delež organske mase. Pomembno vlogo pri obvladovanju talnih bolezni ima zlasti kompost. V kompostu so prisotni mikroorganizmi, ki delujejo zaviralno na določene bakterije in glive.
Pri uporabi organskih gnojil je zelo pomembno, da so dobro preperela. V primeru uporabe nedozorelega hlevskega gnoja lahko pride do prenosa nekaterih škodljivcev kot je kapusova muha. Za slednjo je značilno, da odlaga jajčeca v svež hlevski gnoj (http://www.journal-kulturpflanzen.de/artikel.dll/muska-et-alODEwNzIy.PDF; 20.1.2017).

OBDELAVA TAL

S plitvo ali globoko obdelavo vplivamo na fizikalne lastnosti tal. Talne škodljivce kot so ličinke sovk, strune in druge lahko omejujemo tudi z večkratno plitvo obdelavo tal. Na ta način škodljivce mehansko zatremo. Na večjih površinah se zato svetuje medvrstno obdelavo tal z uporabo česal. Z večkratno obdelavo postanejo zlasti težja tla bolj zračna kar dodatno zavira razvoj nekaterih bolezni koreninskega sistema.

ZATIRANJE GOSTITELJSKIH RASTLIN

Pleveli, ki uspevajo na in ob pridelovalnih površinah so lahko vir hrane raznim škodljivim organizmom. Da preprečimo razvojni krog bolezni ali zmanjšamo populacijo škodljivcev je potrebno zatirati plevele na pridelovalni površini že v obdobju pred setvijo/saditvijo. Hkrati je potrebno skrbeti, tudi za prostor ob pridelovalni površini, saj pleveli nudijo zatočišče nekaterim žuželkam (sovke), na njih se lahko ohranijo tudi različne oblike gliv (pepelovke, glive plesnivke).

UPOŠTEVANJE PRIMERNE MEDVRSTNE RAZDALJE

V primeru pregoste setve se listna površina suši dlje, zato se ustvarijo ugodni pogoji za razvoj glivičnih obolenj. Primerna medvrstna razdalja omogoča tudi enakomernejši nanos škropilne brozge.

IZBIRA USTREZNEGA ČASA SAJENJA/SPRAVILA

Presajanje vrtnin ni primerno v času največjega pojava škodljivcev. Isto velja za glivične bolezni. Izogibati se je potrebno setvi/saditvi v obdobju, ko so pogoji za razvoj gliv optimalni.

MEDSETVE/MEDSADITVE (INTERCROPPING)

Medsetve/medsaditve predstavljajo gojenje dveh ali več kultur istočasno na isti pridelovalni površini. Na ta način povečamo biodiverziteto kar vpliva tudi na življenjske pogoje škodljivcev ter na njihove naravne sovražnike. Z ustrezno izbiro rastlinskih vrst lahko zmanjšamo številčnost škodljivega organizma, v splošnem pa velja, da se morata glavni in vmesni posevek razlikovati glede na dolžino rastne dobe in potrebe po hranilih.

Medsetve/medsaditve ne vplivajo samo na populacijo škodljivih žuželk ampak tudi na razvoj glivičnih bolezni. Primer uspešne medsetve je gojenje graha kot glavnega posevka in ječmena kot medsetve. Na ta način se bistveno zmanjša pojav grahove pegavosti (http://www.darcof.dk/enews/mar05/Intercrop.html; 25.1.2017). Poleg zmanjšanega tveganja za razvoj bolezni, grah kot metuljnica dodatno prispeva k skupnemu deležu dušika v tleh.

Znani so tudi uspešni primeri medsetev vrtnin pri omejevanju napadov sovk. Poškodbe, ki jih povzročajo ličinke ipsilon sovke na solati se lahko omeji z medsetvijo čebule (Sulvai in sod., 2016). Podobno lahko preprečimo tudi poškodbe korenjeve muhe z mešano setvijo korenčka in čebule kot medsevka. Na ta način škodljivec težje najde gostiteljsko rastlino (http://www.iatp.org/files/IntercroppingPrinciplesandProductionPracti.htm; 12.1.2017).

PRIVABILNI POSEVKI (TRAP CROPPING)

Z uporabo privabilnega posevka zmanjšamo delež poškodb na glavnem posevku, kar pripomore k manjši porabi kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev. Uporaba privabilnih posevkov dodatno omogoča, da lahko tretiramo samo privabilni posevek, kjer se zadržuje največ škodljivih organizmov. Glavni posevek ostane neškropljen.

Ker ukrep zahteva dobro poznavanje biologije škodljivca se privabilne posevke svetuje v kombinaciji z drugimi agrotehničnimi ukrepi kot so kolobar in uporaba feromonskih vab (https://extension.tennessee.edu/publications/Documents/W235-F.pdf; 12.1.2017). V primeru nepravilne uporabe privabilnih posevkov lahko celo povečamo številčnost škodljivih organizmov na pridelovalni površini.

BIOFUMIGACIJA (UPORABA PODORIN)

Biofumigacija je postopek zatiranja talnih škodljivih organizmov z uporabo hlapnih kemičnih snovi, ki nastajajo v križnicah (alelokemikalije). Postopek se začne po zaoravanju rastlinskih ostankov.

S postopkom biofumigacije poleg žuželk lahko zaviramo tudi predstavnike različnih rodov gliv (http://ec.europa.eu/eip/agriculture/sites/agri-eip/files/9eipsbdmpbiofumigationfinal0.pdf; 27.1.2017):

• Aphanomyces
• Fusarium
• Gaumannomyces
• Phytophthora
• Pythium
• Rhizoctonia
• Sclerotinia
• Verticillium

Znano je da s fumigacijo vplivamo tudi na predstavnike nematod iz rodov:

• Globodera
• Meloidogyne
• Pratylenchus

Za izvajanje biofumigacije so primerne naslednje rastline (Vidrih in sod., 2011):

• bela gorjušica (Sinapis alba)
• rjava gorjušica (Brassica juncea)
• njivska gorjušica (Sinapis arvensis)
• redkev (Raphanus raphanistrum spp. campestris)
• oljna redkev (Raphanus sativus var. oleiformis)
• navadna rukvica (Eruca sativa)
• krmna ogrščica (Brassica napus var. napus f. biennis)
• abesinska ogrščica (Brassica carinata)

IZBIRA ODPORNIH HIBRIDOV/SORT

Pri zasnovi vrtnarske/poljedelske proizvodnje je zelo pomembno, da izbiramo preverjene sorte/hibride, ki so odporni na bolezni. Izbira odpornih sort/hibridov je priporočljiva zlasti, če so se v prejšnjih letih na pridelovalnih površinah že pojavljale nekatere talne glivične bolezni.

V primeru pojava glive Fusarium oxysporium f. sp. melonis na pridelovalni površini je poleg dolgega kolobarja potrebno izbrati sorto melone (dinje), ki je na omenjeno glivo odporna (Creso, Capitol, Calipso,…) (Pollini, 2003). Pri pridelavi plodovk se uporablja tudi cepljene sadike, kjer je podlaga odporna na določeno bolezen.

Uporabljeni viri:

• http://www.journal-kulturpflanzen.de/artikel.dll/muska-et-alODEwNzIy.PDF; 20.1.2017

• http://www.darcof.dk/enews/mar05/Intercrop.html; 25.1.2017

• http://www.iatp.org/files/IntercroppingPrinciplesandProductionPracti.htm; 12.1.2017

• https://extension.tennessee.edu/publications/Documents/W235-F.pdf; 12.1.2017

• http://ec.europa.eu/eip/agriculture/sites/agri-eip/files/9eipsbdmpbiofumigationfinal0.pdf; 27.1.2017

• Vidrih, M., Laznik, Ž., Rupnik, J., Vučajnk, F., Bohinc, T., Trdan., S., 2011. Biofumigacija kot način zatiranja talnih škodljivih žuželk. Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo; Podčetrtek 1.-2. 3. 2011

• Pollini, A., 2003. La difesa delle piante da orto. Edifioni Agricole de Il Sole 24 Ore Edagricole S.r.l.

• Sulvai, F., Chaúque, B., J., M., Macuvele, D., L., P., 2016. Intercropping of lettuce and onion controls caterpillar thread, Agrotis ípsilon major insect pest of lettuce. Chemical and Biological Technologies in Agriculture 3: 28

Pripravil: dr. Marko Devetak, univ. dipl. ing. agr.