Setev jarih žit in krmnega graha

SETEV JARIH ŽIT - JARA PŠENICA, JARI JEČMEN IN OVES

Jara žita dajo manjši pridelek kot ozimna, zato so bolj primerna za pridelovanje v hribovitih območjih, kjer ozimine slabo prezimijo. Pridelovalci v nižinskih območjih se odločajo za jarine zaradi lažjega kolobarjenja in onemogočene setve ali slabe prezimitve ozimin. Setev moramo opraviti čim prej v februarju in marcu, saj pozne setve koncem marca v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša. Najbolj zgodnjo setev zahtevajo pšenica, tritikala, rž in oves. Ječmen lahko zaradi hitre rasti in razvoja sejemo najkasneje.

Med jarimi žiti najpogosteje sejemo jari ječmen za živinsko krmo. Oves večinoma sejejo rejci konj ali tisti, ki jih oskrbujejo. Jara pšenica daje sicer nižje pridelke zrnja kot ozimna, kvaliteta zrnja pa je pri večini sort bistveno boljša. Pri peki kruha lahko moko iz jare pšenice uporabljamo kot izboljševalko moki iz ozimne pšenice (mešanje).

Celoten članek je na voljo v Setev jarih žit.

SETEV JAREGA KRMNEGA GRAHA

Za popestritev kolobarja lahko na lažjih odcednih njivah posejemo tudi stročnico - krmni grah vitičar, ki daje zgoden pridelek z beljakovinami bogatega zrnja. Krmni grah vitičar sejemo v čistem posevku, zori v istem času kot ozimna žita in daje dobro močno krmo za živali.

Celoten članek je na voljo v Pridelovanje krmnega graha za zrnje.

Pripravila: Anka Poženel