Setev jarih žit

SETEV JARIH ŽIT - JARA PŠENICA, JARI JEČMEN IN OVES - (pdf)

12.03.2014

Jara žita dajo manjši pridelek kot ozimna, zato so bolj primerna za pridelovanje v hribovitih območjih. Pridelovalci v nižinskih območjih pa se odločajo za jarine zaradi lažjega kolobarjenja in onemogočene setve ali slabe prezimitve ozimin. Neugodne vremenske razmere z veliko dežja, ki so onemogočale setev ozimin jeseni 2013, lahko nadomestimo s setvijo jarih žit. Setev moramo opraviti čim prej v februarju in marcu, saj pozne setve koncem marca v nižinah Primorske, ne dajejo visokega niti zanesljivega pridelka.

Med jarimi žiti najpogosteje sejemo jari ječmen za živinsko krmo. Setev ovsa se širi zaradi povečevanja staleža konj. Jara pšenica daje sicer nižje pridelke zrnja kot ozimna, kvaliteta zrnja pa je pri večini sort bistveno boljša. Pri peki kruha lahko moko iz jare pšenice uporabljamo kot izboljševalko moke iz ozimne pšenice (mešanje).

1. KOLOBAR
Za jara žita je najbolje, če jih sejemo za dobro obdelanimi in s hlevskim gnojem pognojenimi okopavinami, kot sta krompir in pesa. Dobri predposevki so tudi lucerna, detelja, razne krmne koševine ter koruza za zrnje in silažo. Neprimeren predposevek je strno žito.

2. TLA
Glede tal imajo jara žita podobne zahteve kot ozimna. Jara pšenica najbolje uspeva na globljih tleh, ki so dobro založena s hranili. Dobro uspeva na srednje težkih, peščeno ilovnatih tleh. Ječmenu najbolj ustrezajo globlja, srednje težka tla, ki ne smejo biti prekisla. Najmanj zahteven pri izbiri njive je oves, zahteva pa tla, ki so v celi rastni dobi preskrbljena z vodo.

3. ČAS SETVE
Uspešno pridelovanje jarih žit zagotavlja le pravočasna setev. Vsa jara žita sejemo zgodaj oz. takoj, ko se tla ogrejejo na 3° C in se brazde dovolj osuše za setev. Nobene nevarnosti ni, če po setvi zapade sneg ali pritisne mraz. V Vipavski dolini in v Slovenski Istri lahko jarine sejemo že v februarju, drugod pa v marcu. Setev po v aprilu odsvetujemo. Pri zakasneli setvi je pridelek nižji, ker jarina hitro preide v klasenje in slabo razrašča ter ima manjše število klasov. Če se setev iz kakršnih koli razlogov zakasni je najbolje, da sejemo ječmen, ki najbolje med jarinami prenese pozno setev.

4. PRIPRAVA TAL
Rana setev jarih žit je možna le če njivo preorjemo pozno jeseni ali pozimi. Po opravljenem oranju do 30 cm je neposredno pred setvijo ponavadi potreben le en obhod s predsetvenikom, ko se brazde dovolj osušijo. Namen predsetvene obdelave je zadelati mineralno gnojilo, poravnati brazde in v globini 3 do 5 cm napraviti drobnogrudičast sloj, pod njim pa sklenjeno ležišče za seme.

5. GNOJENJE
Jarine rabijo za svojo rast 70 – 90 kg fosforja (P) in 90 – 120 kg kalija (K) na hektar. Gnojenje prilagodimo založenosti tal in željenemu pridelku. Gnojenje z dušikom razdelimo na dva obroka – prvega damo ob setvi, drugega pa jari pšenici in ječmenu v kolenčenju in ovsu v začetku latenja.

Tabela 1: Količine dušika (N) v kg/ha potrebne za jarine (C-založenost)
	Prvi obrok (kg/ha)	Drugi obrok (kg/ha)	Skupaj (kg/ha)
JARA PŠENICA	60 – 70	50 – 60	110 – 130
JARI JEČMEN	50 – 60	30 – 40	80 – 100
OVES	60 – 70	30 – 40	90 - 110
Vir : KIS in A. Poženel

Tabela 2: Nekaj primerov gnojenja z NPK gnojili
NPK gnojilo	Kg/ha	N (kg/ha)	P2O5 (kg/ha)	K2O5 (kg/ha)
1. NPK 7 : 20 : 30 + KAN	400 – 450 100	55 – 58	80 – 90	120 – 135
2. NPK 8 : 26 : 26 + KAN	350 – 400 100	55 – 59	91 – 104	91 – 104
3. NPK 6 : 18 : 18 + KAN	500 100	57	90	90
4. NPK 15 : 15 : 15	400 – 450	60 - 68	60 - 68	60 - 68
Vir : KIS in A. Poženel

Rudninska gnojila potrosimo pred predsetveno obdelavo njive in jih zabranamo. Gnojenje prilagodimo založenosti tal - 1. in 2. primer gnojenja sta priporočljiva na slabše založenih tleh, 3. primer na srednje založenih tleh in 4. primer na zelo dobro založenih tleh. Jarinam ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker rada polegajo, zaželjeno pa je, da s hlevskim gnojem gnojimo predposevku.
Dognojujemo ob kolenčenju, ko že otipamo prvo kolence. Pšenici dognojimo s 150 – 200 kg/ha KAN – a , ječmenu in ovsu pa s 100 – 150 kg/ha. Redkejšim in bledim posevkom pognojimo z višjo količino KAN - a , gostejšim in bujnejšim posevkom pa z manjšo količino gnojila. Pri dognojevanju lahko uporabljamo tudi počasi sproščujoča dušična gnojila (N-GOO, ENTEC,..), ki delujejo dalj časa.

6. SEME IN SETEV
Za intenzivno pridelovanje in dosego visokega pridelka je obvezna uporaba potrjenega in razkuženega semena. Količino semena za setev določimo glede na priporočeno število kalivih zrn na m2 , uporabno vrednost (% kalivosti in % čistoče) in absolutno težo semena (težo 1000 zrn).
Okvirna potrbna količina semena na hektar je pri jari pšenici 200 do 240 kg, pri ječmenu 180 do 200 kg in pri ovsu 150 do 180 kg.

Sejemo v vrsti na 12 – 15 cm in v globino 3 – 5 cm z žitno sejalnico. Če sejemo ročno, moramo seme zabranati s klinasto brano. Na slabše pripravljenih tleh je dobro posevek tudi povaljati, da sklenemo zgornji sloj in pritisnemo seme ob zemljo.
Če so tla suha sejemo globlje, če so mokra pa plitveje.
Če sejemo v ječmen podsevek detelje ali travno- deteljne mešanice (TDM), sejemo redkeje – 70 - 90 kg semena na hektar. Če sejemo oves, kot varovalni posevek pri setvi TDM, ga sejemo od 60 – 70 kg na hektar.

Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.