Varstvo poljščin

Napotki za varstvo pri pridelavi poljščin in zelenjave z dne 19. avgust 2014

Koruzni hrošč

V letošnjem letu se na območju celotne Vipavske doline v večjem številu pojavljajo hroščki koruznega hrošča, ki se zadržujejo v koruziščih in jih masovno lovimo tudi na vabe za spremljanje populacije. Koruzni hrošč povzroča škodo v različnih razvojnih stadijih. Odrasli hrošči se najprej hranijo s cvetnim prahom in svilo, potem pa z zrnjem in koruznimi listi. S tem povzročajo zmanjšanje asimilacijske površine in gluhost storžev. Hrošči se kasneje do odmrtja prehranjujejo na drugih cvetočih rastlinah. Vmes samice odlagajo jajčeca v koruzišča, kjer bodo ličinke v naslednjem letu povzročale škodo z objedanjem korenin koruze, če bo na tej njivi posejana koruza. Najpomembnejši in najagresivnejši stadij razvoja koruznega hrošča je ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje na koreninah koruze, objeda pa lahko tudi druge gostiteljske rastline. Posledica napada ličink koruznega hrošča je izredno poškodovan koreninski sitem, kar povzroči slabšo prehranjenost rastlin in poleganje (»gosji vratovi«). Prvo škodo na koruzi na Primorskem smo že zabeležili na Čiginjskem polju konec julija leta 2012.
Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje populacije koruznega hrošča je KOLOBAR. V primeru, da na njivski površini zaradi različnih razlogov niste uvedli kolobarja in koruzo pridelujete več kot dve leti na isti površini Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Ur. l. RS., št. 21/04, 106/06 in 22/09) nalaga, da v pridelovalni sezoni preverjate navzočnost odraslih hroščev oziroma kadar zaradi obsega pridelave to ni mogoče, spremljata znake napada koruznega hrošča, kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile. Če ulovimo več kot 5 hroščkov na dan moramo s pridelavo koruze na tej njivi prekiniti. Glede na masovni ulov koruznega hrošča na vabe, kjer se v Vipavski dolini ulovi na rumene lepljive plošče več kot 5 koruznih hroščev na dan priporočamo, da pri načrtovanju kolobarja za prihodnje leto to upoštevate in koruze ne sejete ponovno na isto njivo.

Pripravila: Anka Poženel