Kmetijska politika po letu 2013

Kam usmerja svoj pogled Skupna kmetijska politika po letu 2013?

(Pdf)

Skupna kmetijska politika EU (SKP) je v letu 2012 praznovala svoj petdeseti rojstni dan. Prvo reformo je doživela leta 1992 , drugo leta 2003. Z letom 2014 se pričenja novo obdobje tretje večje reforme SKP.Ukrepe prenovljene SKP se bo v celoti pričelo izvajati šele leta 2015.

Zakaj je bila potrebna nova reforma SKP EU? Potrebno je bilo poiskati rešitve in odgovore na težave, ki jih povzroča gospodarska kriza, saj je kmetijstvo bistveni del evropskega gospodarstva. Veliko pozornost nova SKP posveča okoljski problematiki, povezani s podnebnimi spremembami, izčrpanostjo prsti, kakovostjo vode in zraka, z zmanjševanjem biotske raznovrstnosti. Usmerjena je k raznolikosti kmetijstva Evropske unije in ohranitvi vitalnega podeželja. Želi biti uspešnejša od pretekle in želi zagotavljati tako okoljsko kakor tudi ozemeljsko uravnoteženo kmetijstvo.

V skladu z načeli trajnostnega razvoja kmetijstva so strateški cilji kmetijske politike usmerjeni v zagotavljanje prehranske varnosti, stabilnosti pridelave varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, v povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, v trajnostno rabo proizvodnih potencialov, v zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin ter, v sodelovanju z drugimi politikami, v zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.

SKP je sestavljena iz obveznih shem oz. vsebin, ki jih narekuje Evropska komisija in so zavezujoče za vseh 28 držav članic ter iz nabora ukrepov, ki jih država članica ima na razpolago in jih lahko izbere oz. jih prilagodi glede na svoje potrebe, prioritete, naravne danosti in tradicijo.

In katere novosti prinaša SKP za Slovenijo? Tudi v novem obdobju bo SKP temeljila na dveh stebrih: Neposredna plačila prvega stebra SKP so sedaj bolj »zelena«, prilagojena temu, kar javnost pričakuje od vloženih davkoplačevalskih sredstev v kmetijstvo. Da bi Evropska komisija ohranila čim več finančnih sredstev za kmetijsko politiko, se je odločila neposredna plačila prvega stebra razbiti v različne nove sheme podpor. Z letom 2015 bodo slovenski kmetje imeli dostop do obveznih shem, kot so: osnovno plačilo, zeleno plačilo in plačilo za mlade kmete ter do prostovoljne sheme proizvodno vezane podpore in sheme za male kmete. Slovenija se še ni odločila, kakšen model bo izbrala za izračun osnovnega plačila, ravno tako ostaja med drugim odprto tudi vprašanje glede vstopnega praga velikosti kmetijskega gospodarstva, nove dodelitve plačilnih pravic, opredelitve male kmetije, aktivnega kmeta, opredelitve proizvodno vezanih plačil…. Po Sloveniji ravno kar poteka širše informiranje javnosti o možnih modelih za izvedbo neposrednih plačil v prihajajočem finančnem obdobju. Končni model za neposredna plačila mora naša država sporočiti Evropski komisiji najkasneje do konca julija 2014. Predvideno je, da bodo mladi kmetje deležni za 25 % višjega osnovnega plačila v obdobju petih let. Shema za male kmete prispeva k poenostavitvi administrativnih postopkov in nadomešča plačila iz obveznih shem I. stebra. Vstop v to shemo bo prostovoljen, možen le v letu 2015. Po zadnjih izračunih se letna višina tega pavšalnega plačila ocenjuje na 800 - 850 € na kmetijo.

Veliko dela še čaka odgovorne inštitucije pri pripravi podlag za izvajanja politike prvega stebra. Lahko pa strnemo, da za vse scenarije izračunov neposrednih plačil velja, da bodo nekoliko izgubila kmetijska gospodarstva z velikim deležem njiv v strukturi kmetijskih zemljišč v uporabi, izgubila bodo gospodarstva z velikimi zgodovinskimi plačili. Na drugi strani bodo pridobila tista gospodarstva, ki imajo velik delež travinja in hkrati nizka zgodovinska plačila. Pridobile naj bi tudi sadjarske in vinogradniške kmetije z na novo dodeljenimi plačilnimi pravicami.

Prvi steber SKP zajema tudi tržno cenovno politiko. Pri tržnih ukrepih nova SKP nadaljuje s postopnim umikanjem politike iz urejanja trgov. Za Slovenijo bo zagotovo ena od večjih sprememb v letu 2015 ukinitev mlečnih kvot, ki je bila napovedana že v letu 2008. Zaradi zniževanje tržnih ukrepov Evropska komisija želi v SKP ohraniti čim več neposrednih plačil v prvem stebru. Obenem pa se zaveda, da bo zelo pomembna konkurenčnost kmetij in predelovalnih obratov. In ravno drugi steber SKP, imenovan Program razvoja podeželja (PRP), je usmerjen k večji konkurenčnosti, inovacijam, podnebnim spremembam in okolju. V primerjavi s PRP 2007 – 2013, nov PRP uvaja nekatere nove pristope in ukrepe, katerih cilj je proizvesti več z manj viri in vplivi na okolje, torej biti ekonomsko in okoljsko bolj učinkovit.

Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 -2020 (tudi za ta steber velja, da se bo pričel izvajati v polni meri šele leta 2015) je v fazi prvega predloga, ki je bil posredovan v neformalno usklajevanje na Evropsko komisijo novembra 2013. To pomeni, da se bo še tekom letošnjega leta spreminjal, vse dokler ne bo prišlo do uskladitve med Slovenijo in Evropsko komisijo. Njegova dokončna potrditev bo predstavljala zeleno luč za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Prvi predlog PRP predvideva 13 ukrepov, od katerih so nekateri razdeljeni na posamezne podukrepe. V nadaljevanju predstavljamo novosti in nekatere spremembe novega programa razvoja podeželja.

V središče programa je postavljen prenos znanja in inovacij, sodelovanje, tesnejše povezave med raziskavami in prakso. Brezplačno usposabljanje in svetovanje bo na voljo zlasti tistim, ki bodo vključeni v ukrep kmetijskih okoljskih in podnebnih plačil, ekološkega kmetovanja ter ukrepa dobrobit živali skozi ukrepa prenos znanja in pomoč pri uporabi storitev svetovanja. Ukrep sodelovanje bo omogočal nastanek grozdov, mrež, operativnih skupin Evropskih inovativnih partnerstev, ki bodo omogočale povezave kmetov, raziskovalcev, svetovalcev in drugih organizacij in s tem doprinesli k hitrejšemu prenosu znanja v prakso in izvajanju aplikativnih raziskav tudi na pobudo končnih uporabnikov, kmetov.

Ukrep skupine in organizacije proizvajalcev bo dal poseben poudarek področju lokalne oskrbe, organizirane prodaje, proizvodnega povezovanja, skupnega nastopa na trgu. Ta ukrep smo poznali že v prejšnji sedemletki, a so ga kmetje premalo izkoristili. V prihodnjem obdobju bo deležen nekoliko višje podpore. Nepovratna sredstva bodo namenjena novoustanovljenim skupinam in organizacijam proizvajalcev v prvih petih letih delovanja. Ustanavljanje skupin proizvajalcev se bo v novem programskem obdobju razširilo tudi na področje gozdarstva.

Prehod iz konvencionalnega načina kmetovanja v način kmetovanja, zahtevan za sheme kakovosti, bo podprt skozi ukrep sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila. Podukrep Novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti bo namenjeno kmetom in skupinam kmetov v prvih petih letih po vstopu v shemo kakovosti za pokrivanje dodatnih stroškov, nastalih zaradi vključitve v shemo in je v primerjavi s preteklim obdobjem le malenkostno spremenjen. Dejavnost informiranja in promocija je podukrep, ki bo skupinam kmetov in proizvajalcev omogočal pridobiti nepovratna sredstva za izvajanje informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti.

Investicijskim podporam za večjo konkurenčnost in produktivnost so v novem PRP namenjeni trije ukrepi: naložbe v osnovna sredstva, razvoj kmetij in podjetij ter naložbe v gozdarske tehnologije in predelavo ter mobilizacijo lesa. Novost programa je, da bodo podpore za nekatere podukrepe v obliki povratnih sredstev, to je kreditov in garancij. Pri nekaterih ukrepih bo možnost predplačil. Izdelan bo tudi katalog stroškov, v katerem bodo opredeljene najvišje priznane vrednosti upravičenih stroškov in bo veljal za vse ukrepe programa. Naložbe v osnovna sredstva, ki izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva bodo razdeljena na podpore za naložbe, ki ne povečujejo proizvodnje - to so naložbe, katerih namen je povečevanja učinkovite rabe virov in zniževanja stroškov, prilagajanja na novo uvedene standarde povečanja okoljske učinkovitosti, na blaženja podnebnih sprememb. Prednostno bodo podprte tiste kmetije, ki se bodo povezovale, vključevale v kratke dobavne verige, se odločali za kolektivne naložbe, kmetije, ki ležijo na gorskih območjih in se ukvarjajo z živinorejo. Podpore za naložbe, ki povečujejo proizvodne kapacitete bodo namenjene sektorjem, za katere je v Sloveniji značilna nizka samooskrba ter v sektorje, ki so delovno intenzivnejši in zaradi povečanja proizvodnih kapacitet bodo prispevali k ustvarjenju novih delovnih mest. Podpora je predvidena v obliki nepovratnih sredstev za enostavne in zahtevne naložbe. Za zahtevne naložbe bo potrebna priprava poslovnega načrta in kar je novost, potrebno bo vodenje poslovnih knjig vsaj eno zaključeno poslovno leto pred oddajo vloge. Za naložbe, ki zadevajo predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov je predvidena podpora živilskopredelovalnim obratom, kmetijskim gospodarstvom, kmetom ali planinam v obliki povratnih in nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov. Prednostno bodo podprte naložbe, ki bodo prispevale k širitvi obstoječe dejavnosti in s tem prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest, kolektivne naložbe, ki bodo omogočale večjo izkoriščenost proizvodnih kapacitet ter naložbe, ki bodo prispevali h krepitvi kratkih dobavnih verig. Nepovratna finančna pomoč bo namenjena tudi naložbam, ki zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, to so komasacije, medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, razdružitev solastnine kmetijskih zemljišč, agromelioracije, ureditev ali posodobitev namakalnih sistemov, nakup namakalne opreme, ureditev zasebne infrastrukture, gradnja gozdnih cest in gozdnih vlak.

Podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete nadomešča ukrep 112 iz PRP 2007 – 2013 – Pomoč mladim prevzemnikom. Spodbujal bo mlade kmete, da se lažje odločijo za zagon kmetije in si na kmetiji najkasneje v devetih mesecih ustvarijo delovno mesto za polni delovni čas, kar je ena od novosti v novem programu. Podpora bo v obliki nepovratne finančne pomoči, ki bo izplačana v dveh obrokih v obdobju največ treh let. Višina podpore bo izračunana na podlagi doseženega števila točk pri merilih za izbor in na podlagi predvidenih naložb na kmetiji, navedenih v poslovnem načrtu. Nov PRP ukinja ukrep zgodnje upokojevanje.

Podukrep naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je ukrep, za katerega so v prvem predlogu PRP 2014 – 2020 predvidena le povratna sredstva v obliki kreditov in garancij za kredite. Namenjen je mikropodjetjem in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, ki bodo razvijali lokalno samooskrbo, zeleni turizem, tradicionalna znanja, socialno podjetništvo, socialno varstvene storitve, ravnanje z organskimi odpadki in obnovljive vire energije.

Za podukrep naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa je predvidena nepovratna finančna pomoč. Za naložbe v neindustrijsko predelavo lesa, kor so žagarski obrati, furnirski obrati in obrati za proizvodnjo pelet bo predvidoma dodeljena povratna podpora v obliki kreditov in garancij za kredite.

Pomemben del nove kmetijske politike predstavljajo kmetijski okoljski ukrepi – kmetijska okoljska in podnebna plačila, ekološko kmetovanje ter OMD plačila. Za vse tri ukrepe je predvideno, da če na kmetijskem gospodarstvu skupni obseg kmetijskih zemljišč, vključenih v posamezen ukrep, presega 100 ha, se znesek plačil zniža za 50 % za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

Ukrep kmetijsko okoljska in podnebna plačila (KOPOP) se razlikuje od preteklega obdobja. Spodbujal bo nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v pet prednostnih področij ukrepanja - ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami, ustrezno upravljanje s tlemi in blaženje ter prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Namesto dosedanjega paketnega nabora kmetijsko okoljskim podukrepov, bo nov program dajal možnost individualnega izbora iz nabora 39-tih dodatnih zahtev. Ekološko kmetovanje bo postalo samostojen ukrep v PRP 2014 - 2020 in integrirana pridelava bo postala standard. Upravičenec, ki bo želel vstopiti v ukrep KOPOP, bo moral poleg izvajanja štirih obveznih osnovnih zahtev, izvajati najmanj tri dodatne zahteve. Plačilo KOPOP bo sestavljeno iz osnovnega plačila na podlagi izvajanja obveznih zahtev in iz plačila na hektar posameznih dodatnih zahtev po lastni izbiri. Nekatere dodatne zahteve se bodo lahko izvajale na območju celotne Slovenije, nekatere le na območjih, ki so problematična z vidika onesnaževanja kmetijskega izvora, nekatere na območjih, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Dodatne zahteve bodo razdeljene v osem shem is se bodo nanašale na nadstandardne kmetijske prakse glede gnojenja, varstva rastlin, kolobarjenja in posevkov, obdelave in oskrbe, košnje in paše, planin, genskih virov ter sobivanja z zvermi in divjadjo. Nekatere dodatne zahteve so nove (setev na sušo odpornejših rastlin, spravilo suhe krme iz travinja, uporaba metode konfuzije in dezorientacije…), nekatere poznamo že iz programa KOP (gnojenje na podlagi analiz tal in gnojilnih načrtov, reja avtohtonih pasem domačih živali, pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin…). Za vstop v ukrep se bo potrebno predhodno udeležiti šesturnega usposabljanja ter pripravit program aktivnosti na kmetij. Če bo na ukrep vloženo več zahtevkov, kot bo na razpolago sredstev, bodo upravičenci izbrani na podlagi meril za izbor, kot so na primer: velikost kmetije, število dodatnih zahtev, izvajanje ukrepa KOPOP na ekološko pomembnih območjih, reja avtohtonih pasem….

Finančna sredstva za ukrep ekološko kmetovanje bodo tudi v prihodnjem sedemletnem obdobju namenjana izvajanju ekološkega kmetovanja ter preusmerjanju kmetij iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. V obliki pavšalnega dodatka k plačilu bo ukrep spodbujal tudi bio-dinamično kmetovanje. Kmetije, ki bodo na novo vstopali v ukrep, se bodo morali, tako kot do sedaj, prijaviti pri kontrolni organizaciji do 31.decembra tekočega leta, ki predhaja letu vstopa v ukrep. Novost je, da bodo morali nove kmetije za vstop v ukrep pripraviti program aktivnosti kmetijskega gospodarstva za obdobje izvajanje ukrepa. Plačilo za trajno travinje bo vezano na travojede živali, vključene v kontrolo ekološke pridelave. Kmetijsko gospodarstvo, ki ne bo redilo travojedih živali, ne bo upravičeno do ekoplačila za trajno travinje. Upravičenec za ekološko kmetovanje se bo lahko vključil tudi v izvajanje ukrepa KOPOP. Če bo na ukrep vloženo več zahtevkov, kot bo na razpolago sredstev, bodo upravičenci izbrani na podlagi meril za izbor, kot so na primer: tržna usmerjenost kmetijskega gospodarstva, vključenost v ekološko pridelavo semenskega materiala, vključenost v KOPOP.. .

Ukrep plačila območjem z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami predstavlja dodelitev izravnalnega plačila na hektar kmetijskih zemljišč na gorskih območjih in drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. Kmetom je poznan kot OMD plačila. Ukrep bo ostal nespremenjenv predvidoma najdlje do konca leta 2017 oz. do nove določitve območij z naravnimi omejitvami na podlagi novih biofizikalni kriterijev z namenom, da se zagotovi enaka obravnava kmetov v celotni EU.

Ukrep plačila za izvajanje ukrepa dobrobit živali je poplnoma nov ukrep. Namenjen je spodbujanju rejcev, ki prostovoljno prevzamejo obveznosti s področja dobrega počutja živali, ki presegajo obvezne standarde. Je edini ukrep, ki se je v Sloveniji že pričel izvajati z 1. januarjem 2014. Namenjen je prašičerejskim kmetijam. Te morajo imeti najkasneje en dan pred vstop v ukrep najmanj 20 ali več plemenskih svinj oz. plemenskih mladic ali 100 ali več prašičev pitancev ter izdelan program dobrobita živali za svojo kmetijo. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se vključi v ukrep, mora poleg vstopnih pogojev za pridobitev plačil opraviti tudi usposabljanje in izbrati vsaj eno zahtevo iz nabora enajstih dodatnih zahtev, ki se nanaša na dobro počutje živali.

LEADER program je zadnji ukrep iz nabora trinajstih ukrepov prenovljenega Programa razvoja podeželja RS 2014 – 2020. Namenjen je lokalnemu razvoju, ki ga vodijo Lokalne akcijske skupine. Zasnovan je po načelu od spodaj na vzgor. To pomeni, da lokalno partnerstvo na podlagi poznavanja razvojnih problemov in možnosti ter priložnosti svojega območja, pripravi celovito lokalno razvojno strategijo, pri nastanku katere lahko sodeljuje prav vsak posmeznik na območju Lokalne akcijske skupine. Cilje strategije pa lokalna akcijska skupina zasleduje z izvajanjem posameznih projektov. Ukrep LEADER že poznamo iz pretekle sedemletke. V novem obdobju bo omogočal sofinanciranje stroškov, povezanih s pripravo lokalne razvojne strategije, izvedbo projektov, ki bodo uresničevali cilje strategije ter povračilo stroškov, povezanih s samim delovanjem Lokalnih akcijskih skupin.

Za zaključek naj še enkrat povdarimo, da dokumenti, ki bodo opredelili izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji, se še vedno spreminjajo, so v fazi priprave dokončnih predlogov. Te bodo poslani na Evropsko komisijo v potrditev. Zgoraj navedeno je le kratka predstavitev situacije na področju izvajanja SKP v februarju 2014. Mogoče bo ta prispevek spodbudil kakšnega bralca, da se aktivno vključi v zaključne razprave, ki potekajo v različnih krajih po Sloveniji ali na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in tako s svojimi predlogi in pripombami pripomogel k sooblikovanju izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji v obdobju 2014 -2020.

Pripravila: Michaela Vidič, kmetijska svetovalka za razvoj podeželja, KGZS – Zavod GO

Vir: http://www.mko.gov.si/

Datum: 3.3.2014